Nedelja, 27. 2. 2022, 22.00
3 leta, 2 meseca
Izvidniški brezpilotniki in letalski tankerji
Vse to se dogaja nad Evropo, boeing 747 tudi v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,49
19
Ameriški brezpilotnik RQ-4 global hawk lahko v zraku ostane tudi več kot 30 ur in v enem dnevu opazuje sto tisoč kvadratnih kilometrov veliko območje.
Na nebu nad širšo okolico Ukrajine, Črnega morja in Sredozemlja je bilo v zadnjih dneh tudi nekaj nanavadnih letal, ki so izstopala s svojo obliko leta in tudi nalogami. To so bili predvsem brezpilotniki in velika vojaška letala, namenjena dolivanju goriva v zraku. V Sloveniji včeraj tudi dva vojaška airbusa iz Nemčije, pristal in nato odletel proti Poljski je tudi boeing 747 s humanitarnim tovorom.
Kroženje brezpilotnika najprej nad vzhodno Ukrajino, nato tudi nad Črnim morjem.
Že med tednom je bilo mogoče naprej nad Ukrajino, pozneje pa tudi nad Črnim morjem opaziti večurno kroženje dveh brezpilotnih letal. To sta bili ameriški letali RQ-4 global hawk, ki sta bili takrat tudi edini vidni letali nad vzhodno Ukrajino. Leteli sta pod oznakami Forte10, Forte 11 in Forte12 in nad Ukrajino vztrajali več kot 24 ur. Podobno dolgi so bili tudi poznejši poleti nad Črnim morjem in Sredozemljem, sta pa letali vzletali iz vojaške baze Sigonella na Siciliji.
Tak brezpilotnik je dolg 14,5 metra in ima razpon kril skoraj 40 metrov. V zraku ponavadi ostane do 30 ur, leta 2014 so Američani z njim postavili rekord in v zraku plovilo pustili 34,3 ure. Poganja ga en Rolls-Royceov motor, potovalna hitrost znaša 575 kilometrov na uro. Prazen ima maso 6,7 tone. V enem dnevu lahko opazuje območje na približno sto tisoč kvadratnih kilometrih, prav pridobivanje obveščevalnih dogodkov pa je tudi ena izmed osnovnih funkcij tega brezpilotnika.
Its been a Busy night for #FORTE11 now in a new holding pattern slightly off the racetrack #NATO #Ukraine #BlackSea #OSINT #USAF pic.twitter.com/PoSvama3YM
— Twin Fish Intel (@IntelTwin) February 27, 2022
McDonald douglas KC-10A extender, ki so ga izdelali na osnovi letala DC-10. To letalo je prvič poletelo leta 1980.
Kroženje letalskih tankerjev tudi včeraj nad Romunijo.
V zraku več ur tudi letalski tankerji
Ameriških brezpilotnikov včeraj nad Črnim morjem ni bilo, zato pa so nad Romunijo in Poljsko krožili tako imenovani letalski tankerji.
V nedeljo zjutraj je iz oporišča Ramstein v Nemčiji (sicer tudi prizorišče ene najhujših nesreč na letalskih mitingih iz leta 1988, po kateri je poimenovana tudi znana glasbena skupina) vzletel 58 let star boeing KC-135R statotanker. Nato je več ur krožil nad osrednjo Romunijo skupaj z letalom podobne vrste, mcdonald douglasom KC-10A extender.
Tega boeinga uporabljajo že vse od leta 1957
Boeing KC-135R stratotanker je pravi spomenik ameriških letalskih sil. Ko so ga izdelali leta 1957, je postal prvi letalski tanker z reaktivnimi motorji in je v floti zamenjal letalo KX-97 stratofreighter.
KC-135 je od leta 1957 ves čas v uporabi. Sprva so zanj predvideli naloge dolivanja goriva stateškim bombnikom, pozneje pa je v času vietnamske vojne in operacije Puščavska nevihta doseg podaljševal tudi vojaškim letalom drugih tipov. Kljub temu pa je bila njegova učinkovitost oziroma količina goriva omejena, zato so zanj iskali še dodatno letalo v paru. To je naposled postal še večji mcdonald douglas KC-10A extender, ki so ga izdelali na osnovi letala DC-10. To letalo je prvič poletelo leta 1980.
Boeingov stratotanker KC-135 leti že vse od leta 1957.
Včeraj na Brniku tudi boeing 747, odletel je na Poljsko
Kc-10A je dolg 55 metrov, razpon kril znaša 50 metrov, sprejme pa lahko do 165.561 kilogramov goriva. Masa praznega letala znaša 109 ton, največja vzletna masa pa 267 ton. Za upravljanje je potrebna posadka štirih ljudi. Med temi dva pilotirata letalo, na krovu pa sta še letalski inženir in upravitelj cevi za dolivanje goriva.
Včeraj sta v Rzeszowu na Poljskem pristali tudi vojaški letali iz Aten (lockheed C-130H hercules) in Madrida (airbus A400M-180). Dva vojaška airbusa A400M atlas sta včeraj iz Nemčije priletela tudi na Brnik. Prav tako je včeraj popoldne na brniškem letališču pristal boeing 747 družbe Air Atlanta Icelandic (priletel je iz Frankfurta), ki je nato zvečer s humanitarnim tovorom odletel do Rzeszowa. To je sicer največje mesto v jugovzhodni Poljski, približno sto kilometrov od poljsko-ukrajinske meje.
19