Nedelja, 6. 11. 2022, 22.04
1 leto, 12 mesecev
Poostren nadzor nad alkoholom in prepovedanimi drogami
Razkriti podatki: peterica z največ alkohola, vsi so umrli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,17
31
V povprečju v zadnjih desetih letih slaba tretjina povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom vozi pod vplivom alkohola. Tako je tudi letos, ko je zaradi alkohola sicer umrlo znatno manj ljudi kot lani. Izstopa pet povzročiteljev, ki so imeli v krvi več kot 1,8 promila alkohola. Že danes tudi začetek preventivne akcije proti uporabi alkohola in prepovedanih drog v prometu.
Alkohol in avtomobilski ključi ne gresta skupaj.
Do sredine oktobra je prometno nesrečo v Sloveniji povzročilo 1.231 alkoholiziranih oseb, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,44 promila. V teh nesrečah je umrlo 14 ljudi. To je sicer 41 odstotkov (29 oseb!) manj kot v enakem obdobju lani.
Vseh pet povzročiteljev z najvišjo stopnjo alkohola v krvi je tudi umrlo, kažejo podatki policije in agencije za varnost prometa (AVP). Vseh pet je imelo v krvi več kot 1,8 promila alkohola.
1,95 promila: 52-letni voznik e-skiroja, bil je tudi brez zaščitne čelade
1,92 promila: 57-letni voznik osebnega avtomobila
1,83 promila: 44-letni motorist
1,82 promila: 66-letni voznik osebnega avtomobila
Fotografija je simbolična.
Kaj pravi statistika?
Vozniki osebnih avtomobilov pod vplivom alkohola so letos povzročili sedem smrtnih prometnih nesreč, štiri smrtne prometne nesreče so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil (trije vozniki motornega kolesa, en voznik mopeda), dve smrtni prometni nesreči sta povzročila voznika tovornega vozila, po eno pa voznik delovnega stroja, voznik e-skiroja in kolesar.
Slovenci smo v covidnem času močno povečali porabo alkohola
V letu 2021 je registrirana poraba alkohola v Sloveniji znašala 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. V primerjavi z letom 2020 se je povečala za skoraj en liter.
Danes se je začela druga od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Akcija bo trajala do konca martinovanja, do nedelje, 13. novembra 2022, koordinira jo agencija za varnost prometa. Policisti bodo v obdobju nacionalne preventivne akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Zakaj nastane tako imenovani "tunelski vid"?
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida.
Tako nastane pojav "tunelskega vida", pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih.
Pogosto usodna kombinacija alkohola, hitrosti vožnje in nepravilne strani vožnje
Alkohol, hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje so po podatkih policije še vedno usodna kombinacija.
Med vzroki za nastanek prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola namreč letos spet prednjačita neprilagojena hitrost (484 prometnih nesreč) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (330 prometnih nesreč). Kombinacija teh dveh dejavnikov v povezavi s predhodnim uživanjem alkohola je vse prevečkrat usodna, letos za kar 14 oseb.
V obdobju od 1. januarja do 25. oktobra je policija ugotovila 10.603 kršitve s področja alkohola. Odrejenih je bilo 323.094 alkotestov in 1.061 strokovnih pregledov za droge.
31