Ponedeljek, 21. 1. 2019, 4.00
5 let, 3 mesece
Nemški "Autobahn": nič več takih podvigov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,00
41
Skupna dolžina nemških avtocest znaša skoraj 13 tisoč kilometrov.
Evropska unija od Nemčije zahteva nižje izpuste prometnega sektorja in med predlogi ukrepov je tudi omejitev hitrosti po celotnem omrežju nemških avtocest. Podobno kot strategija Slovenije tudi Nemci vsaj v obliki predlogov stavijo predvsem na obdavčitev fosilnih goriv in pospeševanje elektrifikacije (novega) voznega parka.
Na številnih odsekih nemških avtocest sicer že danes veljajo klasične omejitve hitrosti, tudi na tistih odprtih odsekih pa je zaradi prometne gneče navkljub večpasovnim cestam težko dosegati hitrosti prek 200 kilometrov na uro. Vseeno pa takih odsekov brez omejitve ni malo in ti so pisani na kožo zmogljivim avtomobilom nemške industrije. Ta ima torej neposredni interes, da lahko njihov avtomobil kupec tudi preizkusi in z njim uživa pri večjih hitrostih. Se lahko zaradi okoljevarstvenih omejitev to spremeni?
Večje hitrosti, večji izpusti
V nam bližnji Avstriji so na posameznih odsekih že sprejeli take omejitve. Ti odseki spadajo v ekološko cono in tam je hitrost dodatno znižana, s tem pa gre v zrak manj izpustov in posledično se varuje okolje. Avstrijci so nedavno celo razmišljali, da bi na teh odsekih električnim vozilom – ti pač ne glede na hitrost nimajo izpustov – dovolili večje hitrosti.
Mesto Bremen je leta 2008 sprejelo omejitev hitrosti 120 kilometrov na uro in začelo rušiti tabuje nemškega "Autobahna".
Lani je delež električnih in priključnih hibridov v Nemčiji znašal slaba dva odstotka. Najbolje prodajan je bil francoski renault zoe.
Nemci s podobnimi težavami kot Slovenci
Nemčija podobno kot Slovenija lovi cilje Evropske unije glede zniževanje izpustov CO2 iz dušikovih oksidov (NOx) iz prometnega sektorja. V Nemčiji ti izpusti že skoraj 20 let stalno rastejo in če jim jih ne bo uspelo znižati, čakajo državo visoke kazni.
Podobno je tudi v Sloveniji, kjer je država sprejela strategijo razvoja prometa (povečano število električnih vozil) do leta 2030. Takrat bi lahko prodajali le še nove avtomobile z zelo nizkim izpustom CO2, kakršne danes dosegajo kvečjemu priključni hibridi (po prehodu na standard meritev WLTP še ti realno ne), klasični bencinski in dizelski avtomobili pa ne.
Za zdaj le predlog: nižje hitrosti, davek na gorivo, kvote električnih vozil …
Posebna komisija pri nemškem transportnem ministrstvu je med ukrepi za zniževanje izpustov predlagala tudi omejitev hitrosti na celotnem omrežju nemških avtocest, je poročal nemški Der Spiegel. Sodeč po raziskavi te komisije bi omejitev hitrosti na 130 kilometrov na uro, konec olajšav za dizelsko gorivo in dodatna obdavčitev goriva (po letu 2023) ter subvencije za okolju prijazna vozila (električni avtomobili, priključni hibridi …) lahko prinesli 50 odstotkov potrebnega zmanjšanja izpustov.
Hitrost bi omejili tudi na podeželskih cestah (80 namesto 90 kilometrov na uro), leta 2025 bi bilo predvidoma že 25 odstotkov novih avtomobilov električnih ali priključno hibridnih, do leta 2030 bi se ta delež že povečal na 50 odstotkov. Subvencijo za električna vozila bi lahko povečali na osem tisoč evrov.
Dokončno obliko predlogov mora odbor ministrstvu poslati do konca marca, to pa bodo nato vključili v nov zakon o klimatskih spremembah. Predstavniki odbora so sicer že danes prepričani, da številnih kontroverznih predlogov ne bodo mogli sprejeti in da bo potrebne veliko diplomacije ter kompromisov med okoljskimi cilji in interesi nemškega gospodarstva.
41