Zanesljiv sopotnik
Sobota, 9. 8. 2025, 6.00
2 tedna, 2 dneva
Svetovno srečanje spačkov: tri tisoč legendarnih citroënov, na tisoče zgodb in eno veliko srce
Iz Vietnama do Postojne: za spačka nobena pot ni predolga #video
Med 29. julijem in 3. avgustom 2025 je Postojna zaživela kot svetovna prestolnica spačka. 25. srečanje vozil Citroën 2CV je na športno letališče privabilo okoli tri tisoč vozil in več kot šest tisoč obiskovalcev iz skoraj 40 držav. V šestih dneh se je Postojna spremenila v barvit avtokamp, poln starodobnikov, glasbe, retro šarma in zgodb, ki povezujejo vse generacije. Srečanje ni bilo le razstava vozil, temveč utripajoče mesto skupnosti, kjer je vsak spaček nosil svojo zgodbo.
Spaček: več kot avto, simbol svobode
Citroën 2CV je bil ob predstavitvi leta 1948 zasnovan kot preprost in dostopen avtomobil za vsakogar. Njegova zgodovina in vpliv sta danes globoko zasidrana v evropski avtomobilski kulturi. Aleš Krajnčan iz Citroën kluba Slovenije in član organizacijskega odbora pojasnjuje: "Srečanja spačkov potekajo že od leta 1975, vsaki dve leti na drugem koncu Evrope. Letos je bila čast po treh desetletjih spet na naši strani – in občutek je res nekaj posebnega."
Leta priprav za šest dni nepozabnega utripa
Čeprav se je Postojna 29. julija zares prebudila v prestolnico spačkov, se je zgodba tega srečanja začela že mnogo prej – leta 2019 na svetovnem srečanju na Hrvaškem, kjer je Slovenija prejela mandat kot gostiteljica naslednjega dogodka. "Mi smo se začeli pripravljati dejansko takoj, ko smo izvedeli, da smo srečanje dobili. Potem smo se leta 2023 na svetovnem srečanju v Švici že zelo aktivno predstavljali – z razstavnim prostorom, promocijo Slovenije in našega srečanja, kar je običaj na teh dogodkih," pove Krajnčan.
Aleš Krajnčan iz Citroën kluba Slovenije, član organizacijskega odbora
Z leti so se priprave stopnjevale, še posebej v zadnjem letu, ko je organizacijska ekipa postajala vedno bolj uigrana. "Zadnje mesece smo se srečevali tudi enkrat tedensko, da smo zadevo pripeljali do sem. Bilo je naporno, ampak vredno."
350 prostovoljcev, en skupni cilj
Dogodek je organiziral Citroën klub Slovenije, ki šteje okoli 500 članov, od tega jih je kar 350 sodelovalo v vlogi prostovoljcev. Vsak je prispeval svoj košček v mozaik tega izjemnega srečanja – od tehnične podpore, informacijske točke, vodenih ogledov do logistike in programa za mlade.
To je domač, pristen festival, ki je živel skozi predanost ljudi. "Tukaj je ogromno dela in požrtvovalnosti članov, kar se tudi vidi – s prijaznostjo in ljubeznijo, ki je temu dogodku dana. Ni bilo vprašanje, kdo bo kaj naredil, vsi smo želeli, da uspe," dodaja Krajnčan.
Med prostovoljci pa niso bili le Slovenci. Pomagali so tudi prijatelji iz tujine. Lilly Ney, 23-letna študentka, se je iz Berlina pripeljala kar s svojim kolesom. Njena zgodba je dokaz, kako globoko segajo vezi te skupnosti. "Na srečanju pomagam kot prostovoljka, predvsem pri mladinskem programu. Tukaj sem zaradi te čudovite skupnosti in zabave," pove z iskrivimi očmi. Po njenih besedah spački dajejo občutek topline in pripadnosti: "Spački prinašajo v to okolje nekakšen nostalgičen občutek. Počutim se, kot da bi potovala v času – v najboljšem smislu."
Tri tisoč spačkov, šest tisoč obiskovalcev, ena globalna skupnost
V Postojno se je pripeljalo okoli tri tisoč vozil iz približno 40 držav, število obiskovalcev pa se je povzpelo na več kot šest tisoč. A številke so le del zgodbe – pravo srce dogodka so zgodbe poti, ki jih vsak voznik pripelje s sabo. "Na dogodek so se pripeljali tudi iz eksotičnih držav – gostimo ljudi iz Vietnama, z Jamajke, Američane, Avstralce … Nekateri pridejo z letalom, drugi imajo vozila shranjena v Evropi pri prijateljih, tretji pa prevozijo tudi neverjetne poti," pojasnjuje Krajnčan.
To ni zgolj srečanje avtomobilov – to je srečanje svetov, utelešeno v jeklenih ikonah, ki jih vozniki ne vozijo zgolj iz nostalgične strasti, temveč je to njihov življenjski slog.
Vzdušje brez primere
Ena ključnih značilnosti srečanj 2CV, ki jih Krajnčan obiskuje že od leta 1995, je prav mirno, pozitivno in iskreno vzdušje. "Čisto vsakokrat je vzdušje neverjetno. Zvečer je glasbeni program, pleše se do poznih ur. Vsi skupaj smo ena velika družina, ki se enkrat na dve leti zbere in skupaj praznuje."
Lastniki spačkov vzdušje na dogodku opisuje kot "super, srčno, z ljudmi, ki ohranjajo prijateljstva in medsebojno spoštovanje". Bolšji trg je bil tudi letos ena najbolj priljubljenih točk: "Najdeš vse – od starih delov do našitkov in unikatnih dodatkov, vse v pravem Citroënovem slogu."
Med mladimi pa izstopa mladinski šotor, ki ga soustvarja podmladek Citroën kluba. "Hoteli smo prostor za mlade iz različnih držav. Super je, ker se spoznavamo, povezujemo. Če hočemo ohraniti to tradicijo, moramo dati tudi mladim svoj prostor," razloži ljubiteljica spačkov Zala Julija Kavčič iz Ljubljane.
Družina spačka: diana, ami, mehari, HY ...
Čeprav je v ospredju seveda 2CV, med obiskovalci srečanja ni mogoče spregledati tudi drugih modelov iz Citroënove zgodovine. Približno 90 odstotkov vozil spada v t. i. serijo A, kamor spadajo različice spačka – od diane, amija, meharija pa vse do tovornih izvedenk, ki jih danes marsikdo predela v potovalna vozila ali bivalnike.
Še posebej priljubljeni so bili pujsi – Citroënovi kombiji HY, ki so danes pogosto spremenjeni v mobilne gostilne, bivalnike ali umetniške kombije. Njihov retro videz in praktična uporaba jih postavljata ob bok spačku, ko govorimo o vozilih z dušo.
Na srečanju smo lahko videli tudi Citroënove sodobne modele, kot so novi C3, novi C3 Aircross, novi C4 in Ami, ki nadaljujejo tradicijo dostopne, udobne mobilnosti. Aleš Krajnčan ob tem dodaja: "C3 in ë-Ami v sebi nosita enostavnost in praktičnost, ki sta bili vedno srce Citroëna."
Spaček kot del družinske zgodovine
Če je kdo utelešenje slovenske zvestobe spačku, potem je to zagotovo Brane Pavlin iz Brežic. Njegova zgodba s Citroënom 2CV se ne meri zgolj v kilometrih, ampak v desetletjih. Svetovnih srečanj se udeležuje vse od leta 1990, člansko izkaznico Citroën kluba Slovenije pa ima že od njegovih začetkov.
Brane Pavlin iz Brežic
Njegov trenutni spaček je del družinske zgodovine – avto je leta 1987 kupil njegov tast in od takrat ni zapustil družinske garaže. "Avto mi pomeni vse. To je naše življenje. Naš način življenja. Ne bi ga dal za nič na svetu," pove Pavlin brez pomisleka. Čeprav ima za vsakdanji prevoz modernejšega Citroëna, spačka uporablja za vse posebne priložnosti – srečanja, nedeljske vožnje in druženja, ki mu dajejo prav poseben čar.
Zanj je pomembno, da je avto obnovljen, a ohranjen v čim bolj originalnem stanju: "Barva je enaka, vse je enako, brez novih dodatkov. Videti je točno tak, kot je prišel iz tovarne."
Ko ga vprašamo, kateri sodobni Citroën bi po duhu lahko stal ob boku spačku, poudari: "Mogoče še najbolj berlingo. Ta avto počasi dobiva neki kultni status. Resda je vse bolj moderno, ampak nekaj tega duha se čuti."
Od porodnišnice do svetovnega srečanja
Na drugem koncu kampa pa svojo zgodbo piše Zala Julija Kavčič iz Ljubljane, ki je na srečanje prišla z očetom in spačkom, ki je dobesedno del njenega življenjepisa: "Mene so iz porodnišnice pripeljali s tem avtom. Z mano je že od začetka."
Zala Julija Kavčič iz Ljubljane
Njihov spaček ni zgolj družinski avto, je njihova stalnica, del družinske identitete. Danes ga uporabljajo predvsem za izlete in srečanja, občasno pa tudi za poletne avanture po zavitih cestah, kjer jo mehko vzmetenje vsakič znova navduši.
Na vprašanje, ali sodobni Citroëni ohranjajo kaj duha spačka, odgovori: "Citroën ima še vedno tisti svoj poseben, malo drugačen dizajn. Ko na cesti vidiš nekaj drznega, barvitega, veš, da je to Citroën. In to mi je všeč."
Enkrat spaček, vedno spaček
Ljupco Unkovski, za prijatelje Unko, prihaja iz Citroën kluba Severne Makedonije. Spaček ga spremlja že več kot 30 let. Trenutnega ima od leta 2015, pred tem pa je zvesto vozil drugega kar dve desetletji. "Enkrat spaček, vedno spaček," pravi navdušeno.
Do Postojne so potovali dva dni, s postanki v Slavonskem Brodu in Mazljivi vasi. Na dogodek so pripeljali tudi promocijski šotor, saj Severna Makedonija kandidira za gostiteljico svetovnega srečanja leta 2029. Pot do Postojne pa ni minila brez zapletov. Enemu od spačkov je odpovedal motor. "Deset kilometrov smo ga vlekli, potem pa nas je rešil mehanik. Tukaj, na bolšjem sejmu, smo kupili motor, ga vgradili in zdaj deluje kot nov."
Ljubezen do spačka se je pri njem začela v študentskih letih: "Moj bratranec me je prepričal, da sem njegovega spačka peljal na testno vožnjo. Odprl sem streho in veter je pihal kot na motorju, ki sem ga imel takrat. Od tistega trenutka sem bil prodan."
Za Unka spaček ni muzejski eksponat – to je njegov vsakodnevni avto. Uporablja ga za v hribe, za na tržnico, za prevoz materiala. "Spaček je lahko tudi kamionček. Odprem prtljažnik, naložim material in grem. Odpelje me povsod, tudi po brezpotjih."
Svoje navdušenje nad vozilom povzame z anekdoto: "Žena mi vedno govori, da ji je žal, da v 40 letih, odkar sva skupaj, nisem kupil dobrega avta. Odgovorim ji, da do danes nisem videl boljšega."
Retro srce v sodobnem ohišju
Iz Besigheima v Nemčiji je na srečanje prišla Hedwig Liese s partnerjem. Pripeljala sta se z novejšim HY, izdelanim v Italiji. Ta kombi je edinstveno predelan: ima podvozje sodobnega Citroëna Jumperja, kar zagotavlja zanesljivost in udobje, medtem ko je zunanjost izdelana iz steklenih vlaken v slogu legendarnega Citroëna HY, zaradi česar vozilo deluje kot starodobnik, a se pelje kot sodobni kamper. "Pred tremi leti smo se odločili, da želimo nekaj posebnega, nekaj, kar spoštuje tradicijo, a omogoča bolj udobno vožnjo," pove Hedwig.
Doma imajo sicer pravo zbirko Citroënovih starodobnikov, ki jih redno obnavljajo in vozijo na tovrstna srečanja. HY je bil logičen naslednji korak – nekaj za dušo in dolge poti.
