Ford GT - Ameriški juriš na evropsko superšportno elito (video)

Klofuta Ferrariju iz leta 1966 še kar odmeva

Ponos se je pomešal z razburjenjem in kot kaže, bo severnoameriška superšportna ponudba postala bogatejša že leta 2016, ob petdesetletnici zdaj že legendarne dominacije na dirki 24 ur LeMansa. Leta 1966 so namreč zmagovalni oder zasedli trije ford GT dirkalniki. Še danes to ostaja ena najbolj bolečih dirkaških klofut ZDA Evropi.

Ford je novinca pokazal natančno deset let po predstavitvi poklona izvirniku. Naj spomnimo, ford GT (naslednika forda GT40 – številka ob imenu pomeni višino vozila v inčih) je leta 2005, oborožen s karizmatičnim osemvaljnikom in retro stilom, hipno postal klasik. Izdelali so jih le 4038. Prvi avtomobil s serijsko številko ena počiva v garaži Billa Forda, ki je ob razkritju razburljivega novinca izjavil: "Nisem si mislil, da bomo presegli predhodnika, pa vendar mislim, da smo storili prav to!"

Aktivna aerodinamika po vzoru bojnih letal

Oblika novinca je zmes futurističnega dizajna in diskretnih poklonov originalu, predvsem pa je po vzoru bojnih letal (tako trdijo pri Fordu) v službi aerodinamike. Superšportniku bodo pomagali aktivni aerodinamični elementi za učinkovitejše izkoriščanje zračnega toka okoli karoserije, med drugim bo glede na vozne razmere in zahteve voznika po višini in naklonu prilagodljiv tudi usmerjevalnik zraka na zadku. Vse za izboljšanje stabilnosti, vozne dinamike in zaviranja.

Dvosedežna kabina je futuristična, daleč od predhodnika, kjer je veljalo pravilo: "retro je zakon". Vrata se bodo odpirala navzgor, pedali (zavora in plin) bosta vzdolžno pomični, večino pomembnejših funkcij avtomobila bo mogoče nadzorovati s pomočjo stikal, integriranih v volanski obroč. Instrumentna plošča je popolnoma digitalna, informacij, ali bo takšna tudi v serijskem avtomobilu, ni.

Poganja ga dirkaška tehnika

Da proti motornemu downsizingu niso odporni niti superšportniki, je jasno že lep čas in GT je še eden v vrsti superzmogljivih avtomobilov, ki se je odrekel (6,2-litrskemu) atmosferskemu osemvaljniku (poganjal je predhodnika) in ga nadomestil s 3,5-litrskim, prisilno polnjenim šestvaljnikom, najzmogljivejšim motorjem z oznako ecoboost do zdaj.

S pomočjo dveh turbinskih polnilnikov in sedemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika se bo na zadnji kolesni par prenašal okoli 600 "konjev". Preverjen izdelek se hvali z izjemno uspešno, več kot 15.000-kilometrsko dirkaško preteklostjo, kjer mu je med drugim uspelo privoziti tudi zmago na vztrajnostni dirki 12 ur Sebringa.

Superšportnik superlativov – karkoli manj bi bilo premalo za boj z evropsko elito

Ford je pri razvoju dosledno upošteval načela lahke gradnje. Potniška celica in karoserija sta sestavljeni iz kompozitnih materialov, podvozje je aluminijasto, zavorni diski so karbonsko-keramični. Vzmetenje bo prilagodljivo in nastavljivo po višini, 20-palčna kolesa bodo opremljena z michelinkami pilot super sport cup 2, posebej prilagojenimi voznim zmogljivostim novinca.

Fordov predsednik in izvršni direktor Mark Fields je na tiskovni konferenci poudaril športno preteklost znamke: "Prve inovacije naše znamke niso nastale v laboratoriju, ampak na dirkališču." Fileds je s tem namignil na dvoboj Henryja Forda in Alexandra Wintona leta 1901. Ford je takrat enega najbolj uveljavljenih dirkačev in izdelovalcev avtomobilov premagal na kratki, 10 krogov dolgi dirki na milji dolgem ovalu. Ta zmaga (in še nekaj podobnih) je pred 114 leti spodbudila investitorje, ki so ključno vplivali na razvoj in razmah modrega ovala v velikoserijskega izdelovalca osebnih vozil.