SiolNET.
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ahtisaari: Blokada hrvaških pogajanj z EU "obžalovanja vredna"

3

termometer

Partnerji v EU bi morali Ljubljano in Zagreb "opogumiti", da naj bosta "razumna" in rešita spor o meji, je izjavil Nobelov nagrajenec za mir in nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari.

Ob tem je blokado hrvaških pogajanj označil za "zelo obžalovanja vredno". "Nikakor nisem zato, da katerakoli država blokira normalen pogajalski proces (neke druge države), iz kateregakoli razloga že, saj je to do države prosilke ali kandidatke povsem nepravično," je dejal Ahtisaari.

Ahtisaari: Bolje bi bilo nadaljevati in se na koncu ponovno lotiti problema "Mnogo bolje bi bilo nadaljevati in se nato, ko bi bilo vse urejeno, še enkrat lotiti problema, če ta še ne bi bil rešen," je ob tem dodal Ahtisaari, ki meni, da bi nasprotnem primeru lahko prišlo tudi do upočasnjevanja procesa reform.

"Tovrstni primeri bodo seveda odprli vprašanje, ali naj v EU sprejmemo nekoga, ki ima v določenih vprašanjih probleme s svojimi sosedami," je dejal Ahtisaari, pri čemer je imel v mislih Slovenijo. Odgovor s pogledom v preteklost bi bil morda, da tega ne bi smeli storiti. "To bi morali storiti poprej. Za Slovenijo bi bilo lažje," je dejal Ahtisaari.

Ahtisaari, ki ga je evropski komisar za širitev Olli Rehn spomladi omenjal kot posrednika v sporu med Slovenijo in Hrvaško, je v pogovoru, sicer povedal, da ima tako s Slovenijo kot s Hrvaško dobre odnose in dodal, da "vesta, da sem se zavzel za članstvo obeh v Evropski uniji".

"Reševanje spora na sodišču v Haagu bi trajalo več let" Nekdanji finski predsednik je tudi izrazil prepričanje, da se na koncu bo našla rešitev za spor o meji med Ljubljano in Zagrebom. "A moramo biti zelo odločni, da bi ju spravili do tja." V nasprotnem primeru bo primer po mnenju Ahtisaarija pristal pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. "To bi trajalo več let in bi odložilo hrvaška pristopna pogajanja."

"Širitveni procesi so velika zgodba o uspehu" Ahtisaari je sicer na splošno naklonjen širitvenim procesom EU, saj so bili ti "kljub težavam za unijo velika zgodba o uspehu". V nasprotnem primeru bi bile razmere v Evropi še bolj zapletene. "Samo članstvo še ne pomeni, da je neka država popolna. Vedno pravim: To je malo podobno mirovnemu sporazumu, je le začetek," je dejal in dodal, da v članicah obstajajo "stara bremena", ki jih ni povzročila EU.

Nekdanji posrednik ZN za Kosovo je v pogovoru še izrazil prepričanje, da bosta tudi Srbija in Kosovo nekoč članici EU. "In to pomeni, da bosta morali znati živeti druga z drugo." Podati časovni okvir za to pa je po besedah Ahtisaarija "povsem nemogoče".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin