Potres, ki so ga v petek najmočneje čutili na Postojnskem, šibkeje pa vse do italijanske meje na jugu in do Zasavja na severovzhodu, je nastal točno pod Postojno.
Prvi potres so na tem območju naprave zabeležile že predzadnji dan preteklega leta, od takrat do včeraj pa so našteli kar 150 šibkih potresnih sunkov. Zato dogajanje pod Postojno spremljajo s tremi dodatnimi potresnimi opazovalnicami.
Potres nastal v veliki globini, zato škode ni
Petkov potres je imel v žarišču magnitudo 3,7, v nadžarišču pa je njegov učinek, po za sedaj še preliminarni oceni, dosegel peto stopnjo po evropski potresni lestvici. Še posebej zanimiv pa je podatek o globini, v kateri je nastal, saj ta znaša kar 17 kilometrov, kar je za Slovenijo neobičajno: potresi namreč tu nastajajo bliže površju zemlje. "Potres je nastal v idrijski coni, ki poteka v smeri severozahod-jugovzhod. Magnituda potresa je bila velika, ker pa je nastal v za slovenski prostor veliki globini, ni povzročil škode. Ob enaki magnitudi bi potres, ki bi nastal v globini petih kilometrov, že povzročil manjše razpoke, premaknil kašen slabše zgrajen dimnik. So pa zaradi globine žarišča potres čutili na velikem območju, od italijanske meje - verjetno tudi onstran, o čemer podatkov še nimamo - do Zasavja," je povedal dr. Renato Vidrih, direktor Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje.
Prvi potres so potresne opazovalnice državne mreže na isti točki zabeležile že 30. decembra lani in kmalu za tem so z Urada za seizmologijo in geologijo v Postojni postavili še dve in v Studenem eno začasno potresno opazovalnico.
Gre za nov prelom?
Naprave so namenjene beleženju lokalnih potresov. Za določitev oddaljenosti in koordinat žarišča potrebujejo tri, za določanje globine štiri, za določanje preloma še kakšno več. Glede na to, da so v bližini Postojne še štiri opazovalnice državne mreže (Javorniki, Cerknica, Skadanščina in Knežji dol), bo na voljo dovolj podatkov za študijo. Podatki, ki jih zbirajo, bodo pokazali, ali gre za nov prelom ali za že znani idrijski oziroma za nadaljevanje dogodkov iz lanskega septembra in oktobra, ko so zabeležili serijo potresov na Pivškem, je namen postavitve dodatnih potresnih opazovalnic pojasnil dr. Renato Vidrih. Po njegovih predvidevanjih gre verjetno za slednje, saj vsako žarišče lahko spodbudi nastanek novega na prelomu, ki je dolg več kilometrov, ko eno krilo drsi mimo drugega.
3
