Petek, 18. 1. 2019, 14.27
5 let, 10 mesecev
Znanstveniki: Če hočete rešiti Zemljo, jejte manj mesa in več stročnic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,12
10
Mlada soja (edamame) v strokih velja za odličen vir beljakovin in hranil.
Če ljudje ne bomo drastično spremenili svojih prehranjevalnih navad, bo imelo to katastrofalne posledice za Zemljo, so s pomočjo zadnje raziskave ugotovili raziskovalci s področja okolja in javnega zdravja.
Pozabite na vse diete in se raje osredotočite na to, ki jo na podlagi zadnje študije predstavljajo znanstveniki. S tako imenovano planetarno dieto se bomo namreč lahko izognili milijonom smrti in preprečili katastrofalne posledice za Zemljo, kar je trenutno ena največjih skrbi človeštva.
Živinoreja ima na okolje katastrofalen vpliv
Ekipa znanstvenikov je v študiji, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050. S tem bi zmanjšali globalno breme, ki ga za Zemljo pomenijo tri milijarde ljudi, ki so ali čezmerno hranjeni ali podhranjeni.
Vodilo nove diete je predvsem manj mesa in več hrane rastlinskega izvora, saj je živinoreja katastrofalna za okolje, so poudarili. Proizvede namreč kar 18 odstotkov toplogrednih plinov ter prispeva h krčenju gozdov in pomanjkanju pitne vode.
Živinoreja proizvede kar 18 odstotkov toplogrednih plinov.
Rešitev je hrana rastlinskega izvora
Avtorji študije Tim Lang, Johan Rockstrom in kolegi niso prav nič optimistični in pravijo, da je civilizacija v krizi. Napovedi so še slabše, saj bo po pričakovanjih do leta 2050 na Zemlji že več kot deset milijard prebivalcev. "Ljudi ne moremo več preskrbeti z zdravo hrano in hkrati dobro vplivati na planet. Če pa začnemo jesti tako, da bo to dobro tako za nas kot za planet, se bo naravno ravnotežje spet vzpostavilo."
S tem imajo v mislih prehrano, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, na stročnicah, semenih, zelenjavi in sadju. Meso je načeloma še vedno sprejemljivo, a v bistveno manjših količinah, opozarjajo. Problematično je predvsem rdeče meso, pa tudi govedina, jagnjetina in svinjina.
Nov prehranski načrt narekuje le 43 gramov mesa na dan
Tako je videti planetarni dietni načrt:
- oreščki: 50 gramov na dan,
- fižol, čičerika, leča in preostale stročnice: 75 gramov na dan,
- ribe: 28 gramov na dan,
- jajca: 13 gramov (oz. ne več kot 1,5 jajca na teden),
- meso: 14 gramov rdečega mesa (na primer polovica rezine slanine) in 29 gramov piščanca (na primer poldrugi piščančji ocvrtek),
- ogljikovi hidrati: 232 gramov polnovrednega kruha na dan in 50 gramov škrobnih živil,
- mlečni izdelki: 250 gramov (približno en kozarec mleka),
- zelenjava: 300 gramov na dan,
- sadje: 200 gramov na dan.
V tej dieti je prostora še za 31 gramov sladkorja in približno 50 gramov olj.
Skleda, polna stročnic, zelenjave, polnovrednih žit in zdravih maščob, je lahko zelo nasitna.
Evropejci pojemo 77 odstotkov preveč rdečega mesa
Planetarna dieta bi najbolj vplivala na Severnoameričane in Evropejce, ki so vajeni pojesti precej več mesa. Avtorji študije menijo, da bi morali Severnoameričani pojesti za kar 84 odstotkov manj rdečega mesa in šestkrat več stročnic, Evropejci pa za 77 odstotkov manj rdečega mesa ter 15-krat več oreščkov in semen.
Prav zato naj bi se vse pogosteje govorilo o davku na rdeče meso, da bi s tem dejansko dosegli zmanjšanje potrošnje in omejili živinorejo.
A spremembe bi občutili tudi Afričani, ki pojedo preveč škrobnih živil, kot sta krompir in koruza, ter Azijci, ki bi morali zmanjšati vnos rib.
Meso ni edini vir beljakovin. Povsem dovolj jih dobite tudi s stročnicami.
Hočejo dokazati, da smo s to dieto lahko še vedno siti
Morda se dieta marsikomu zdi preveč omejena, vendar avtorji obljubljajo, da bi v okviru nje še vedno zaužili potrebnih 2.500 kalorij na dan, pri tem pa ostali zdravi in pomagali planetu. "S to dieto ne bi občutili pomanjkanja, gre za raznoliko hrano, ki je okusna in hkrati zdrava."
Poleg zmanjšanega vnosa mesa poudarjajo, da je ključno zmanjšanje vnosa žitaric in gomoljev oz. prehod na oreščke, sadje, zelenjavo in stročnice kot glavni vir prehrane, o čemer se običajno manj govori.
Dieta bi povečala vnos ključnih hranil in zmanjšala vnos nezdravih nasičenih maščob, kar bi po mnenju avtorjev vsako leto preprečilo 11,6 milijona prezgodnjih smrti zaradi bolezni, kot so rak, srčno-žilne bolezni in kapi.
Preverite tudi:
10