Sobota, 5. 10. 2019, 14.40
5 let, 2 meseca
Rožnati oktober in pomen telesne aktivnosti
Vas po službi mika poležavanje na kavču? Pojdite raje hodit!
Rdeča nit letošnjega rožnatega oktobra, meseca, v katerem združenje Europa Donna s pomočjo številnih podpornikov in medijev vse sile usmerja v ozaveščanje o bolezni raka dojke, bo skrb za zdravje, vključno s telesno dejavnostjo, zdravim prehranjevanjem in ohranjanjem primerne telesne teže. Vsi ti dejavniki namreč pomembno prispevajo k zdravju v naši prihodnosti. Gibanje in zdrav način življenja pomembno znižujeta tveganje za razvoj raka dojke. "Vzemite si vsaj eno uro za gibanje na dan," svetuje Vedran Hadžić s Fakultete za šport, "tudi če greste samo na sprehod. Opazili boste, da je v trenutku, ko ste najbolj psihofizično utrujeni, bistveno boljši sproščujoč sprehod kot pa ura ležanja pred televizorjem."
Mario Samobolec, strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveza Slovenije, Vedran Hadžič s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna, so skupaj s Polono Marinček, predstavnico za odnsoe z javnostmi, predstavili glavne poudarke in program aktivnosti ob rožnatem oktobru. Na novinarski konferenci združenja Europa Donna sta o pomembnosti uravnotežene prehrane in gibanja spregovorila Mario Samobolec, strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes zveza Slovenije, in Vedran Hadžič s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Predsednica združenja Europa Donna Tanja Spanić je predstavila program aktivnosti ob rožnatem oktobru.
Eden od vrhuncev je bil včeraj v parku Zvezda v Ljubljani, kjer so v okviru projekta Dajmo raka dojk na čevelj sto ženskih čevljev prebarvali v rožnato, en par moških čevljev pa v modro. Prav toliko žensk, in da, tudi moških, bo še ta mesec izvedelo za diagnozo raka dojke. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli okoli 1.300 žensk in do 15 moških, skoraj 400 žensk in do deset moških pa umre.
Dr. Vedran Hadžić s Fakultete za šport svetuje, da v svoj življenjski slog vpeljete čim več gibanja. Z njim namreč lahko za od 12 do 26 odstotkov zmanjšate tveganje za nastanek raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Na novinarski konferenci ob začetku rožnatega oktobra ste omenili, da je najboljša vadba redna vadba. Zakaj?
Zato, ker se nam z redno vadbo oz. redno aktivnostjo sproščajo nevrotransmiterji in hormoni sreče.
Dokazano je namreč, da je redna telesna dejavnost zelo učinkovita pri anksioznosti in depresiji, ki je zelo velik problem sodobne družbe in zelo velik dejavnik tveganja za obolelost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi.
Na primer: ko pridete zelo utrujeni iz službe, je naravna reakcija večine ljudi, da bi se ulegli pred televizor. Če se namesto tega odločite za sprehod, boste, tudi če se vam to na začetku upira, kmalu začutili spremembo.
Že po desetih minutah sprehoda bo začela počasi naraščati srčna frekvenca, kapilare v mišicah se bodo začele odpirati, sistemski krvni tlak bo začel upadati. Takrat se bodo v telesu začeli dobrodejni učinki.
Opazili boste, da je v trenutku, ko ste najbolj psihofizično utrujeni, bistveno boljši sproščujoč sprehod kot pa ura ležanja pred televizorjem.
"Opazili boste, da je v trenutku, ko ste najbolj psihofizično utrujeni, bistveno boljši sproščujoč sprehod kot pa ura ležanja pred televizorjem."
Zakaj?
Ker boste po eni uri ležanja še vedno utrujeni in se počutili slabo, medtem ko vam bo ena ura aktivnosti vlila dodatne energije.
Vse skupaj vpliva tudi na ješčost, na boljšo regulacijo krvnega sladkorja in podobno.
Gibanje vpliva tudi na škodljivi holesterol. Danes vemo, da maščobe niso tako zelo povezane z načinom prehranjevanja, ampak je stres tisti, ki je gonilni dejavnik pri nastajanju škodljivega holesterola.
Če pustimo ob strani prehranski del, kaj ima pri vsem tem vadba?
Vadba spremeni varovalni holesterol (HDL). Tisti, ki so redno telesno aktivni, imajo dokaj visoko raven HDL, torej zaščitnega dejavnika, ki ob nekaterih drugih dejavnikih tveganja, na primer pri genetskem, na katerega ne moremo vplivati, poskuša spremeniti naše razmerje možnosti, da zbolimo, oz. jih zmanjša.
Zanimivo je, da je vadba učinkovita ne glede na to, katero skupino bolnikov izberemo. Tudi bolnikom z osteoartritisom, obrabami sklepnega hrustanca, svetujemo, naj ostanejo telesno dejavni. Naj gredo na sprehod, če le lahko gredo.
Mislim, da se moramo naučiti slediti svojemu telesu in mu prisluhniti, intenzivnost vadbe pa je od človeka do človeka različna. Seveda je pomembna, višja intenzivnost da več pozitivnih učinkov, a po drugi strani bi vrhunski šport le stežka priznali za zdravega, pa čeprav na primeru Tine Maze lahko ugotovimo, da je tudi vrhunski šport, če je pravilno odmerjen, zdrav. Mazejeva je namreč zelo uspešno kariero končala brez poškodb.
Moj predlog je, začnite s hojo, z aktivnostjo, za katero ne potrebujete ne trenerja ne pripomočkov.
Ne pozabite na mesečno samopregledovanje dojk:
Prepogosto smo priča skrajnostim. Ne na sprehod, raje se kar takoj lotimo visokointenzivne vadbe. Kakšne posledice imajo lahko pretiravanja na telo?
Zelo visoka intenzivnost za začetek vadbe prav gotovo ni primerna. Pri tem je zelo pomemben strokovni nadzor. Na Fakulteti za šport izobražujemo kineziologe, posebno skupino pedagogov, ki znanje iz treniranja prenesejo v vadbo z namenom boljšega zdravja, ne pa nujno doseganja medalj.
Kineziologi imajo dovolj znanja, da vedo, kako vadbo prilagoditi bolnicam z rakom dojke, vedo, kje so omejitve, na kaj morajo biti še posebej pozorni.
Dejstvo je, da so tveganja v povezavi s športom bistveno manjša, kot je tveganje, če smo telesno nedejavni.
Na svetu več ljudi umre zaradi posledic telesne nedejavnosti kot za posledicami kajenja, pa čeprav države več pozornosti namenjajo prepovedim kajenja kot spodbujanju gibanja. To seveda ne pomeni, da je kajenje v redu, pomeni pa, da je tudi telesna nedejavnost enako škodljiva za naše telo.
Več ljudi umre zaradi posledic telesne nedejavnosti kot za posledicami kajenja.
Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna, je dejala, da danes za vsako stvar potrebujemo dokaze. Ali obstajajo dokazi oz. raziskave, da se da bolezen z redno vadbo zajeziti?
Lahko ne storimo nič in čakamo, v slogu, kar bo, pač bo, lahko pa usodo vzamemo v svoje roke in smo dejavni vsaj eno uro na dan.
Tako lahko svoj genotip s svojim fenotipskim obnašanjem poskušamo spremeniti in razmerje obrnemo v svojo korist.
Kaj pa pri raku dojke?
Podoben učinek je pri večini bolezni, je pa res, da sta telesna masa in sladkorna bolezen dodatna dejavnika za razvoj raka dojke.
Zagotovo vemo, da lahko za od 12 do 26 odstotkov zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni raka dojke.
Predstavljajte si, da bi imeli farmacevtsko hišo, ki bi vam rekla, da ima zdravilo, s katerim lahko za četrtino zmanjša tveganje, da boste dobili raka. Zagotovo bi ga želeli poskusiti, farmacevti pa bi na ta račun obogateli.
V parku Zvezda v Ljubljani so v okviru projekta Dajmo raka dojk na čevelj sto ženskih čevljev pobarvali v rožnato, en par moških čevljev pa v modro. Prav toliko (sto žensk in en moški) oseb naj bi oktobra dobilo diagnozo raka dojke.
Žal so tudi primeri, ko zbolijo ljudje, ki so zelo aktivni, ki ne pijejo in kadijo, potem pa si rečemo, saj je vseeno, ali se trudimo živeti zdravo ali ne.
Da, ker vedno iščemo take primere. Enako je pri kadilcih.
Dejstvo je, da vsi lahko zbolimo. Tudi ob idealnem življenjskem slogu. To, kar počnemo, pa počnemo zato, da pomembno zmanjšamo tveganje, da se to zgodi. To ne pomeni, da obstaja nič odstotkov možnosti, da bomo zboleli, to je nemogoče, jih je pa manj.
Če se pošalim, bi lahko rekel, da je življenje samo največji dejavnik tveganja za razvoj bolezni. Že od rojstva smo genetsko determinirani in na to ne moremo vplivati, zato se moramo ukvarjati s stvarmi, na katere imamo neposreden vpliv. To pa je zdrav način življenja.
Res je, vedno imamo izgovore, da je težko, tudi to, da bi se pravilno prehranjevali, da bi se povsem izognili procesirani prehrani, je težko … Res je težko, ni pa neizvedljivo.
Tudi telesno ste lahko aktivni brez finančnega vložka, potrebujete samo voljo.
Omenili ste, da se na Fakulteti za šport izvaja vadba za ženske z diagnozo raka dojke. Za kakšno vadbo gre? Ali je plačljiva?
Gre za vadbo v okviru projekta Vadi rad, ki se je pred šestimi leti začel v Novi Gorici kot projekt magistrske naloge naše diplomantke Kristine Gnezda in je namenjen ženskam, ki so preživele raka dojke.
Vadba se izvaja v prostorih Fakultete za šport in je brezplačna. Pri tem je žalostno, da je zanimanje zanjo dokaj skromno.
Izvaja se dvakrat na leto po tri mesece, in sicer pod nadzorom naših študentov kineziologije in nadzorom učiteljev na fakulteti.
Ljudi poskušamo naučiti, jih opolnomočiti, da lahko tudi po izteku vadbe na fakulteti, tudi v svojem okolju, ostanejo telesno dejavni.
3