Ponedeljek, 19. 11. 2018, 9.33
6 let
Ste pripravljeni na neprijetne življenjske preizkušnje?
65,8 odstotka Slovencev svoje zdravje opisuje kot zelo dobro ali dobro, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V trenutkih, ko je zdravje na naši strani in nam gre vse kot po maslu, se sami sebi zdimo nepremagljivi. A življenje rado preseneti. Čeprav smo bili še včeraj morda čili, srečni in zadovoljni, nas lahko že danes zaustavi nepričakovana življenjska preizkušnja. Kako ji bomo kos?
Izzivov, ki nam jih prinaša življenje, pogosto ne moremo predvideti. Pa vendar je v naši moči, da se nekaterim od njih poskušamo izogniti. Z ustreznim življenjskim slogom in preventivnim ravnanjem ter opustitvijo nekaterih razvad lahko zmanjšamo marsikatero tveganje, ki smo mu izpostavljeni v življenju.
Samo od nas je odvisno, koliko časa bomo na primer namenili telesni aktivnosti ali pa kako pogosto bomo pregloboko pogledali v kozarec. Prav tako sami odločamo o tem, kaj se bo znašlo na našem krožniku in ali bomo med vožnjo namesto cesti pozornost raje namenili svojemu pametnemu telefonu. Se bomo takim dejanjem v vsakdanu poskušali izogniti? Še več, bomo pomislili na prihodnost in poskrbeli za ustrezno preventivo? Omenjena dejanja in odločitve namreč lahko določajo, kako tvegano je pravzaprav naše življenje.
Kako tvegano živimo Slovenci?
V aktualnem spletnem testu Kako tvegano živim? Zavarovalnice Triglav je do danes sodelovalo več kot 1.800 Slovenk in Slovencev, ki so iskali odgovor na vprašanje, kako zelo so v življenju izpostavljeni nekaterim tveganjem. Rezultati testa so pokazali, da je splošno tveganje kot povprečje več različnih področij pri sodelujočih trenutno precej majhno, a se številke po teh področjih seveda razlikujejo.
Zelo dober rezultat so sodelujoči v povprečju dosegli pri vprašanju, ki je preverjalo, koliko časa spijo. Na podlagi testa kar 72 odstotkov Slovencev spi od sedem do devet ur dnevno, kar je priporočljiva dolžina vsakodnevnega spanca. Ta pomembno vpliva na naše počutje, koncentracijo, spomin, ustrezno delovanje telesnih funkcij in ne nazadnje zmanjšuje tveganje za nekatere bolezenske pojave.
Med najpogostejšimi dejavniki tveganja, ki smo jim izpostavljeni Slovenci, pa je na prvem mestu zagotovo stres, tako imenovani tihi morilec 21. stoletja. Povprečno so sodelujoči na desetstopenjski točkovni lestvici, pri čemer 1 predstavlja najnižjo vrednost in 10 najvišjo, ocenili, da je prisotnost stresa v njihovem življenju pri 6,2 točke. Medtem ko je stresu najbolj izpostavljeno delovno aktivno prebivalstvo med 25. in 54. letom, pa je zlasti po 64. letu opaziti padec izpostavljenosti stresu. Njegova stopnja je takrat 4,7 točke.
Drugi najpogostejši dejavnik tveganja pri sodelujočih v testu je stopnja telesne aktivnosti. Kar 15 odstotkov sodelujočih se v svojem prostem času ne rekreira, 37 odstotkov pa jih je aktivnih zgolj od enkrat do dvakrat na teden. Skrb vzbujajoč je podatek, da je med dvema podpovprečno aktivnima starostnima skupinama tudi tista, ki jo sestavljajo mladi med 15. in 24. letom starosti.
Na tretje mesto med dejavniki tveganja pri sodelujočih pa se uvršča čas, ki ga preživimo na cestah. Nevarnost, da se nam na cesti zgodi nesreča, seveda narašča s številom kilometrov, ki jih prevozimo. Največ sodelujočih, kar 31 odstotkov, s svojim jeklenim konjičkom prevozi od 10 do 15 tisoč kilometrov na leto. Prav vsi pa med vožnjo kdaj podležemo še različnim motnjam, ki našo pozornost s ceste preusmerijo nekam drugam in tako povečajo nevarnost v prometu. Kar 23 odstotkov nesreč namreč povzroči tipkanje po mobilnem telefonu!
Vaša tveganja ogrožajo tudi vaše najbližje
Ob vseh naštetih dejavnikih, ki morda predstavljajo tveganje tudi v vašem življenju, seveda ni treba, da ste črnogledi. A smiselno je, da vseeno nekaj premisleka namenite svoji prihodnosti in prihodnosti tistih, ki jih imate najraje. Tudi vaši svojci lahko v trenutkih, ko vas kaj upočasni, na primer bolezen ali poškodba, občutijo posledice.
Samo predstavljate si lahko, kako se njihovo življenje spremeni, če se vam zgodi najhujše. Zato je dobro pomisliti tudi na sklenitev ustreznih zavarovanj, kot je Življenjsko zavarovanje za primer smrti. To bo v primeru najhujšega poskrbelo za finančno varnost vaših najbližjih.
Prav skrb za družino je glavni razlog, zaradi katerega se posamezniki odločajo za sklenitev Življenjskega zavarovanja za primer smrti. Največ jih zavarovanje sklene v aktivni dobi, povprečno pri 38 letih, ko so že doživeli dve pomembnejši življenjski prelomnici – rojstvo otroka ali nakup nepremičnine. V Zavarovalnici Triglav za obdobje med letoma 2012 in 2017 ugotavljajo, da je najpogostejši razlog za uveljavljanje izplačila iz Življenjskega zavarovanja za primer smrti sicer bolezen zavarovane osebe, čemur pripisujejo 80 odstotkov vseh primerov, kar 12 odstotkov skleniteljev pa je umrlo zaradi posledic prometne nesreče. Povprečna starost pokojnega, ki je imel sklenjeno Življenjsko zavarovanje za primer smrti, je bila le 46 let.
A kljub omenjenim podatkom in temu, da se posamezniki zavedajo večje finančne odgovornosti, ki jo prinašajo prej omenjene življenjske prelomnice, je skrb vzbujajoče dejstvo, da je bilo med na novo sklenjenimi Življenjskimi zavarovanji za primer smrti v letu 2018 skoraj tretjino zavarovanj z minimalno zavarovalno vsoto 10.000 evrov.
Glede na to, da je priporočljiv minimum zgolj za nadomestitev izpada dohodka zavarovane osebe trikratnik njene letne plače, je to precej malo. Če upoštevamo povprečno neto plačo v Sloveniji, bi tako zavarovalna vsota morala znašati vsaj 39.000 evrov, če bi družini želeli za minimalno priporočljivo obdobje omogočiti življenjski standard, primerljiv s tistim, ki ga je imela pred smrtjo bližnjega. Nikakor pa ta znesek ne zadošča še za pokritje morebitnih finančnih dolgov v obliki posojil in za zagotovitev finančne varnosti vzdrževanih družinskih članov.
Kako še lahko obvarujete svoje drage?
Življenjsko zavarovanje za primer smrti je le eden od pomembnih vidikov, s katerimi lahko svojcem zagotovite finančno varnost in poskrbite, da bi jim bilo ob izgubi nekoliko lažje. Ob tem bi prav vsak od nas moral pripraviti vse potrebne dokumente in oporoko, ki bi jo iz odgovornosti do dedičev moral napisati takoj ob pridobitvi premoženja in jo kasneje po potrebi tudi dopolnjevati. Le tako bi jim v težkih trenutkih, ko jim ne bi več mogli stati ob strani, pomagali, da se izognejo nekaterim socialnim in pravnim nejasnostim ter se v večji meri posvetijo v tistem trenutku najpomembnejšemu – žalovanju.
Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav.