Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
24. 10. 2014,
10.40

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Petek, 24. 10. 2014, 10.40

6 let, 7 mesecev

Otrokom, ki ne pijejo kravjega mleka, lahko primanjkuje vitamina D

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Otroci, ki pijejo nekravje mleko, kot so riževo, mandljevo, sojino ali kozje, imajo v krvi nižjo raven vitamina D kot tisti, ki pijejo kravje mleko.

Kot kaže najnovejša kanadska študija, v kateri je sodelovalo več kot 2.800 zdravih otrok, starih od enega do šest let, pri otrocih, ki pijejo le nekravje mleko, obstaja več kot dvakrat večja verjetnost pomanjkanja vitamina D.

Kar milijardi ljudi po svetu naj bi primanjkovalo tega vitamina Neustrezne koncentracije vitamina D v krvi ima sicer približno kar milijarda ljudi po vsem svetu. Pomanjkanje tega vitamina pa je mogoče zaznati v vseh etničnih in starostnih skupinah. Stopnja koncentracije vitamina D v krvi je odvisna od izpostavljenosti sončnim žarkom in uživanja ustrezne hrane. Najdemo ga v mastnih ribah, kot so losos, skuša in tuna, ter rumenjaku. Nekatere države določena živila okrepijo z vitaminom D, na primer kravje mleko. Pomanjkanje se lahko nadomesti tudi s prehranskimi dodatki.

Slovenski predšolski otroci naj bi dosegli 21 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa Pomanjkanje omenjenega vitamina je, kot pravijo na Inštitutu za nutricionistiko, težava tudi v Sloveniji. "Predšolski otroci naj bi po slovenskih študijah dosegali približno 21 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60 odstotkov, kar kaže na slabo pokrivanje potreb po vitaminu D. Težava nezadostnega vnosa vitamina D se pojavlja predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti. Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov."

Pomanjkanje omenjenega vitamina lahko pri otrocih povzroči slabo razvite kosti, v skrajnih primerih pa tudi rahitis, stanje, ko kosti postanejo mehke in šibke, kar lahko privede do kostnih deformacij. Vitamin D med drugim namreč uravnava tudi količino kalcija v krvi in je zato ključnega pomena pri ohranjanje zdravih in močnih kosti.

Do posledic lahko privede tudi prevelik vnos tega vitamina, kar lahko vodi v preveliko izločanje kalcija s sečem (hiperkalciurijo), izrazito povečano koncentracijo kalcija v krvi (hiperkalciemijo) in kalcifikacije mehkih tkiv, nalaganja kalcija v tkivih, kjer ga ne bi smelo biti.

Ne spreglejte