Sreda, 15. 4. 2020, 18.18
4 leta, 7 mesecev
Klopi že na pohodu, cepljenje zaradi koronavirusa za zdaj še ni možno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
2
Klopi so že na pohodu.
Pomlad je tukaj in z njo so znova na pohodu klopi. Ki pa so pri nas nemalokrat okuženi in lahko prenašajo nevarne bolezni, kot sta lymska borelioza ali klopni meningoencefalitis. Proti slednjemu bi se te dni številni radi cepili, a jim je to zaradi epidemije novega koronavirusa onemogočeno.
Cepljenje proti klopom načeloma še ni možno
Zaradi epidemiološke situacije Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) trenutno ne izvaja samoplačniških cepljenj in nenujnih cepljenj. Načeloma enako velja tudi za zdravstvene domove, kjer lahko sicer v običajnih okoliščinah prav tako opravite poleg obveznih tudi vsa dodatna cepljenja.
Proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi, se lahko zaščitite s cepljenjem.
Ponekod so namreč z razglasitvijo epidemije izvajanje preventivnih dejavnosti začasno prekinili, dokler se ne zagotovijo ustrezne rešitve, ki bodo omogočale varno izvajanje preventivnih pregledov in cepljenj.
Trenutno pediatri tako večinoma izvajajo le preventivne preglede in cepljenje dojenčkov. "Včeraj smo na ministrstvo za zdravje (MZ) poslali predlog, da se poleg cepljenja dojenčkov čim prej začne ponovno izvajati preventivne preglede in cepljenje vstopnikov v šolo, pa tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za triletne otroke v skladu s programom cepljenja in za druge otroke, ki bi jih starši želeli cepiti," so nam dodatno pojasnili na NIJZ.
Glede cepljenja odraslih pa pravijo, da je bilo cepljenje odraslih začasno prekinjeno v skladu z odredbo o prekinitvi izvajanja preventivnih zdravstvenih storitev. Bodo pa v kratkem MZ in Razširjenemu strokovnemu kolegiju za družinsko medicino predlagali, da se cepljenje odraslih ponovno začne izvajati.
Klopi že na pohodu, letos že prva resna obolenja
Klopi pa medtem ne čakajo. Po zimi, ko so prezimili v suhem listju, so že znova precej aktivni. V spodnji tabeli, v kateri so zbrani letošnji podatki NIJZ, lahko vidite, da je bilo v treh mesecih in pol že precej primerov lymske borelioze ter dva primera klopnega meningoencefalitisa (s kratico KME).
Gre sicer za dve najpogostejši in nadvse resni bolezni, ki jo prenašajo okuženi klopi. Lymska borelioza je bakterijsko obolenje, ki se zdravi z antibiotiki in proti kateremu se ni mogoče cepiti. Bolezen je najbolj razširjena na Gorenjskem, na severnem Primorskem in v Prekmurju. KME je virusno obolenje, proti bolezni se lahko cepimo, endemično najbolj ogrožena območja pri nas pa so še vedno Gorenjska, Koroška in osrednjeslovenska regija.
Incidenčne stopnje prijavljenih primerov lymske borelioze po zdravstvenih regijah v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019.
Incidenčne stopnje prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa po zdravstvenih regijah v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019.
Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Letno pri nas zabeležimo do več kot 6.000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu," so pojasnili na NIJZ. A tudi ko gre za KME, Slovenija spada med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav.
Simptomi lymske borelioze
- Na mestu ugriza klopa se pojavi neboleča rdečina, ki se počasi širi, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
- Možne so kožne spremembe oziroma izpuščaji tudi drugod po telesu.
- Nezdravljena bolezen se lahko v kasnejši, napredovali fazi pokaže s prizadetostjo živčevja, sklepov ali srca.
- Inkubacijska doba od okužbe do prvih znakov je lahko od 3 do 32 dni. Druga faza bolezni se lahko pojavi mesece ali celo leta po okužbi.
Lymska borelioza, ki jo povzročajo bakterije borelije, je pri nas daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji.
Simptomi klopnega meningoencefalitisa
- Prva faza bolezni se kaže s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino.
- V drugi fazi bolezni se pojavijo visoka telesna temperatura, močan glavobol, slabost, bruhanje, v redkih primerih celo nezavest in smrt.
- Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve.
- Inkubacijska doba od ugriza okuženega klopa do pojavov prvih simptomov bolezni je običajno od 7 do 14 dni. Prvo obdobje bolezni traja po navadi od dva do štiri dni, nato nastopi obdobje izboljšanja, ko simptomi povsem izginejo, nakar sledi druga faza bolezni z zgoraj opisanimi simptomi.
Ko greste v naravo, se pred klopi zaščitite z ustreznimi repelenti.
Kako se opremiti pred odhodom v naravo?
Čeprav se te dni držimo doma in v izolaciji, so sprehodi vsakodnevna stalnica. In ker za to, da dobite klopa, ni treba v gozd ali na podeželje, temveč ga lahko dobite na zaplati trave v mestu pred blokom, je prav, da se primerno opremimo.
- Nositi je treba oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, pri čemer naj bodo hlače zataknjene za nogavice ali čevlje, da ne kažemo gole kože.
- Priporočljivo je nositi svetla oblačila, saj na njih klopa lažje opazimo.
- Uporabljamo sredstva, namenja odganjanju klopov.
- Ko pridemo domov, vsa oblačila nemudoma vržemo v pralni stroj, čevlje pustimo pred vhodnimi vrati.
- Po prihodu iz narave se oprhamo in umijemo glavo ter nato dobro pregledamo vse telo, vključno z lasiščem in kožnimi gubami.
- Če najdemo klopa, ga previdno in na pravilen način odstranimo. Najbolje je, da uporabimo koničasto pinceto. Klopa primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo, pri čemer pincete ne smemo vrteti levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Za odstranjevanje klopov s kože nikoli ne uporabljamo olja, kreme, petroleja ali drugih mazil.
Če imate klopa, ga previdno odstranite s pinceto.
2