Sončne kreme nas ščitijo pred rakom

Dermatologi, ki zdravijo posledice izpostavljanja sončnim žarkom, bi radi dosegli, da bi ljudje znali pravilno ravnati, kadar so na soncu. "Morda smo z govorjenjem o nevarnosti sončnih žarkov naredili preveliko paniko. Mi bi radi predvsem, da bi ljudje uživali svoje življenje na soncu, kar pomeni, da bi znali pravilno ravnati, kadar so na soncu," je povedala prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Kot kaže nedavna raziskava Združenja slovenskih dermatologov, Slovenci zelo dobro poznamo nevarnosti sončnih žarkov in se pred njimi znamo tudi pravilno zaščititi.

Ali zdravo sončenje obstaja? Ali je to sploh logična besedna zveza? Zdravega sončenja ni.

Kako vemo, da smo se preveč nastavljali soncu? Koža je pordela, nas srbi in peče. Če so sončne opekline hujše, se pojavijo mehurji, ki se pozneje odluščijo. Kadar je sončnih žarkov preveč, imamo lahko tudi povišano temperaturo, glavobol in se slabo počutimo. Če se ob tem pojavi še bruhanje, pa gre za sončarico, ko je treba obiskati zdravnika.

Dolgoročne posledice sončenja so rjavkaste lise (solarni lentigo), ki so videti kot neke vrste pege, le da so večje po površini. Koža postane nagubana in neelastična. Med posledicami sta še obe vrsti kožnega raka, ki nastaneta pod vplivom nepravilnega izpostavljanja soncu.

Kaj pa otroci, ki imajo že v zelo zgodnjem otroštvu pegice? Ali to pomeni, da so se preveč sončili? Navadne pegice imajo čisto drug nastanek in so samo videti podobno kot solarni lentigo.

Kako je najbolj pametno blažiti posledice opeklin? Neprijeten, žgoč občutek na koži hladimo. Voda iz pipe naj ne teče neposredno na kožo, ker bo s tem povzročila dodatno bolečino. Odsvetujemo jogurte, ker vsebujejo kisline, ki dodatno pečejo kožo. Če se pojavi temperatura ali glavobol, vzamemo antipiretike, kadar se pojavi bruhanje in motnje vida, moramo obiskati zdravnika. Poleti je treba popiti veliko vode. S tem tudi celicam omogočimo, da popravljalni mehanizmi boljše delujejo.

Ali je poškodovane celice mogoče tudi popraviti? Ne. Ko izgubijo možnost popravljanja, jih ne moremo več popraviti.

Kaj UV-žarki naredijo v celicah, da jih poškodujejo? UV-žarki delujejo na DNA, kjer so med seboj povezane posamezne aminokisline. Pod vplivom UV-žarkov prihaja do razcepov aminokislin in do sprememb na samih molekulah, zato se spremeni zapis v celici, ki skrbi za popravljanje kože. Popravljalni mehanizmi se oslabijo in okvarijo, zato se celica ni več sposobna obnavljati. Zaradi tega pride do nastanka sprememb na koži. Najprej temu rečemo aktinične keratoze, kjer je koža malo pordela in se drobno lušči. To so že predstopnje kožnega raka. Se to zgodi vsakokrat, ko se sončimo in smo pordeli? Ne. Aktinične keratoze dobimo, kadar gre za dolgotrajno poškodbo, in sicer na soncu najbolj izpostavljenih delih telesa – zgornji del nosu, zgornji del čela, zgornji del uhljev, zgornji del lic, nad zgornjo ustnico, na hrbtiščih rok in zgornji del vratu. To je predstopnja nemelanomskega kožnega raka, ki ne nastane iz celic, ki povzročajo kožno barvilo, melanocitov, zato se mu reče nemelanomski. Pri tej vrsti raka se ves čas na istem mestu pojavlja krastica, ki se ne zaceli, dvigne se nad nivo kože in je videti kot kakšen gumbek. Obstajata dve vrsti nemelanomske oblike kožnega raka, ki je manj nevarna. Prva vrsta, bazalnocelični karcinom, ki skoraj nikoli ne zaseva v bližnje bezgavke, raste zelo počasi in v kožo dela nekakšno luknjico. Druga vrsta pa raste cvetačasto navzven in zelo redko metastazira v bližnje bezgavke, na vratu ali na golenih. Te spremembe na koži rastejo zelo zelo počasi in jih imenujemo kožni rak, ker gre za okvarjen popravljalni mehanizem in ker se ranica na koži sama od sebe ne bi nikoli več zacelila.

Kako hitro pride do rakave kožne spremembe? Kako vemo, da je neko znamenje, ki se počasi veča, treba pokazati zdravniku? To je pa druge vrste rak. Prej sva govorili o nemelanomskem. Ta, ki izvira iz znamenja, pa se imenuje melanomski rak ali črni kožni rak, ki nastane iz melanocitov. Te celice povrhnjici izročajo melanin oziroma kožno barvilo. Samo v tridesetih odstotkih nastane iz znamenja. V šestdesetih odstotkih pa se pojavi povsem na novo. Pozorni moramo biti, kadar se že obstoječe znamenje začne spreminjati. Kadarkoli se znamenje začne spreminjati, posebej, če se na hitro spremeni, ga je treba pokazati zdravniku. Če znamenja spremenijo samo barvo in počasi rastejo, ni nič narobe. Znamenja lahko bledijo ali temnijo in če to poteka enakomerno več let, ni nič narobe, tudi če se dvignejo nad raven kože. Kadar pa znamenje nastane na hitro in ima še katero od opozorilnih lastnosti – če postane nepravilnih oblik, če je bilo znamenje prej okroglo, pa je potem zrastlo v obliko osmice ali se je pojavil še kakšen rožiček, če je bilo prej enakomerne barve in naenkrat postane večbarvno (svetlo in temno rjavo, rdečkasto, sivkasto, modrikasto, zelo črno), če ima nepravilne robove, če je začelo rasti v obliki zvezdice ali rožice, če se v nekaj mesecih poveča, pa je treba obiskati zdravnika.

V nosečnosti zaradi hormonskih sprememb nastanejo številna nova znamenja, ki so ponavadi čisto normalna.

Za nekatere kožne bolezni je priporočljivo sončenje. Ali paciente še pošiljate v solarij? Ne. Včasih se ni vedelo toliko o škodljivosti sončnih žarkov. Starši so še nas obračali na soncu, ker so se bali rahitisa. Danes o soncu veliko vemo, zato tega več ne priporočamo. Luskavico in atopijski dermatitis zdravimo s kontroliranim obsevanjem z UVB-spektrom 311, ki spodbuja koži lasten imunski mehanizem. Solarij ima večino UVA-spektra, ki prodre globlje v kožo in poškoduje elastična in kolagena vlakna. UVA-žarki prodirajo tudi skozi steklo, zato imajo poklicni vozniki levo roko na videz starejšo od desne.

UVB-žarki pa nas opečejo in so najmočnejši okrog poldneva. Ti povzročajo rdečino in porjavitev kože. Prodirajo skozi vodo, tako da nas sonce opeče tudi do metra in pol v globino, odvisno od čistosti in slanosti vode.

Porjavitev torej pomeni, da se je koža odzvala s svojim obrambnim mehanizmom? Vsak ima nekaj obrambnega mehanizma. Otroci in zelo svetli ljudje so na soncu lahko pet minut, temnejši ljudje pa si lahko privoščijo tudi do 45 minut nezaščitenega sonca.

Ali so ljudje s črno in azijsko poltjo odporni proti kožnim spremembam? Ne, tudi pri njih obstaja kožni rak, sploh pri Azijcih.

Ali so kreme z visokim zaščitnim faktorjem brez smisla? Praktično res, zato so jih nehali delati. Kreme običajno ne nanesemo na telo v taki debelini, kot jo testirajo v laboratoriju. V resnici bi jo morali nanesti dva miligrama na kvadratni centimeter kože, kolikor debelo jo nanašajo v laboratoriju. Med nanašanjem kreme jo razredčimo na polovico ali celo manj. Kako vemo, koliko časa smo lahko na soncu? Če pordimo že po petih minutah, pomnožimo zaščitni faktor naše kreme s pet minut in dobimo količino časa, ko smo lahko na soncu. Vsaka krema mora vsebovati tudi zaščito proti UVA-žarkom.

Ali kreme s titanijevim dioksidom in cinkovim oksidom našo kožo takoj zaščitijo pred soncem? Ene kreme imajo fizikalni zaščitni faktor, druge pa kemični zaščitni faktor. Fizikalni zaščitni faktor v kremah s titanijevim dioksidom in cinkovim oksidom naredi na površini kože zaščitno plast, ki je sončni žarki ne morejo prebiti. To so goste bele ali modre kreme za otroke, ki puščajo sled, da starši lahko vidijo, kdaj je treba otroka spet namazati. Kreme s kemičnim zaščitnim faktorjem pa je treba nanesti od dvajset do trideset minut pred sončenjem, ker reagirajo s kožnimi celicami in sprožijo kemično reakcijo, ki nas nekoliko zaščiti.

Kako škodljivo je to za kožo? Nič. Ne poznam niti ene študije, ki bi dokazovala, da bi uporaba krem za zaščito pred soncem pri komerkoli povzročila kožnega raka. Študija iz Avstralije dokazuje, da kreme za zaščito pred soncem zmanjšajo možnost za nastanek kožnega raka melanoma.

Kaj pa pri ljudeh, ki krem ne prenašajo dobro? Obstaja toliko različnih pripravkov, da bomo že našli kakšnega, ki nam bo ustrezal. Za ljudi z občutljivo kožo obstajajo kreme brez dodatkov, ki so nekoliko dražje in jih dobimo v lekarnah. Dražje kreme so v resnici boljše.

Je dobro, da si kupimo dražjo kremo, tudi če nimamo težav s preobčutljivo kožo? Smiselno je. Te kreme morajo biti pravilno narejene in testirane ter pravilno hranjene, kar morajo lekarne zagotavljati. V trgovini ne zagotavljajo pravilnega skladiščenja, ljudje jih odpirajo in krema začne spreminjati svoje lastnosti, zato ne vemo, če še nudi takšno zaščito.

Kako varna je lanska krema? Če je zaprta, potem upoštevamo rok trajanja. Če jo odpremo, zaradi delovanja dejavnikov iz okolja in zaradi spremenjene vlažnosti ter kisika krema spremeni svoje kemične lastnosti, zato nas ne more več ščititi pred soncem ali pa naredi še več težav ljudem z občutljivo kožo.

V čem se razlikujejo kreme za odrasle in za otroke? Običajno v vrsti zaščitnega faktorja.

Ali je porjavelost še takšen statusni simbol? Nič več. Zmeraj manj je porjavelosti. V zadnjih desetih letih se je trend porjavelosti v modnih časopisih močno spremenil.

So ljudje dovolj ozaveščeni glede nevarnosti sončenja? Da. Pri Združenju slovenskih dermatologov smo pred tremi leti izdelali študijo o tem, koliko Slovenci poznajo kožnega raka. Velika večina ljudi je vedela, da ima na pojav raka nekaj vpliva dednost, da škoduje izpostavljanje soncu in da nas sončne kreme ščitijo pred rakom. Skoraj polovica Slovencev je uporabljala faktor nad 20. Združenje slovenskih dermatologov priporoča zaščitni faktor 30 ali več.

Kako delujejo samoporjavitvene kreme in ali se je smiselno z njimi mazati pred odhodom na počitnice za zaščito pred soncem? Samoporjavitvene kreme nas ne bodo zaščitile, ker samo pobarvajo kožo.

Ali je sonce bolj nevarno kot včasih? To bi lažje odgovorili meteorologi. Včasih se nismo toliko izpostavljali soncu in ni bilo toliko raka, potem smo se začeli sončiti, pa se o tem še ni veliko vedelo. Kožni rak je na prvem mestu pojavnosti pri obeh spolih skupaj. Če pojavnost raka ločimo po spolih, je na prvem mestu pri moških rak prostate, pri ženskah pa rak dojk. Vprašanje je, ali je tega res več, ker ljudje pridejo prej k zdravniku. Lani je bila debelina novoodkritega kožnega raka v Sloveniji v povprečju tanjša od enega milimetra. Smo ena redkih držav v Evropi, ki ima takšno debelino novoodkritih kožnih rakov, kar je zelo dobro. Kadar je melanom debelejši od enega milimetra, pride v globino kože,kjer so vene in žile in se lahko raznese po telesu. Tudi odkrijemo ga prej, saj se ljudje bolje opazujemo. Pa še to je, da smo zdravniki bolj pridni pri vodenju evidence.

Ali za odkrivanje kožnega raka obstaja kakšen državni program, kot sta Dora in Svit? Dermatologi bi si želeli, da bi vsem Slovencem pregledali znamenja in da bi imel vsak narejeno oceno tveganja za kožnega raka. Te stvari na ministrstvu ne prepoznajo kot pomembne, kar pomeni, da niso financirane. Obračunski sistem v zdravstvu je še iz leta 1982, ko se o pregledu znamenj ni vedelo nič. Niso uporabljali današnjih aparatur. Za pregled znamenj porabimo do tričetrt ure, bolj sumljive stvari tudi poslikamo. To ni posebej plačano, zato delamo zastonj oziroma v okviru navadnega pregleda, ki je minimalno ocenjen in ne nadomesti vsega tega časa. V sodelovanju z Združenjem slovenskih dermatologov se o tem veliko piše, večje akcije o ozaveščanju pa vodimo v sodelovanju s podjetji, ki proizvajajo kreme. V času izvajanja akcij se veliko govori o tej temi in tako ljudje spoznavajo nevarnost sončnih žarkov, predvsem pa možnosti uživanja na soncu.

Vsebino omogoča Beiersdorf