TOP 10 Nobelovih nagrajenk za književnost

Nobelovo nagrado za literaturo je od leta 1901, ko so jo podelili prvič, prejelo le dvanajst književnic, od tega kar tri v tem stoletju. Nazadnje jo je leta 2009 prejela Herta Muller, dve leti pred njo pa Doris Lessing, najstarejša Nobelova nagrajenka za literaturo. Spoznajte še preostalih deset nobelovk, ki so utirale pot in si prislužile prestižno priznanje na področju literature.

Elfriede Jelinek, 2004 Avstrijska pisateljica in dramatičarka je zaradi romanov Učiteljica klavirja, Naslada in Ljubimki dobro znana tudi slovenskim bralcem. Leta 2004 je danes 65-letna Jelinekova prejela Nobelovo nagrado za njen "poetični tok besed in nasprotujočih si glasov v romanih in igrah, ki z izrednim navdušenjem razkrivajo absurdnost družbenih klišejev in njihovo moč zasužnjevanja". S svojimi deli pogosto obravnava temne plati avstrijske družbe od nasilja med spoloma, konservatizma do nestrpnosti in nepriznavanja avstrijske kolaboracije s Hitlerjem.

Wislawa Szymborska, 1996 Poljska pesnica, esejistka in prevajalka se v mnogih delih ukvarja s tematiko vojne ter terorizma in čeprav je v nekoč zapisala, da je med tisoč ljudmi le dvema mar za umetnost, se njena dela na Poljskem prodajajo izjemno dobro. Nobelovo nagrado je prejela leta 1996 za poezijo "z ironično natančnostjo, ki osvetljuje tudi zgodovinski in biološki kontekst v fragmentih človeške realnosti". Gospa Szymborska je danes stara 88 let, v slovenščini pa lahko prebiramo zbirki njenih pesmi Trenutek in Semenj čudežev.

Toni Morrison, 1993 Morrisonova je po Pearl Buck druga Američanka in prva temnopolta ženska z Nobelovo nagrado za literaturo, ki jo je prejela za "vizionarsko moč in poetičnost, s katerima v svojih knjigah oživlja ključne vidike ameriške resničnosti". Že pred tem je leta 1988 prejela Pulitzerjevo nagrado, med najbolj znanimi deli 80-letne pisateljice so Modre oči, Ljubljena in Solomonova pesem, vse tri romane pa lahko prebiramo tudi v slovenskem jeziku.

Nadine Gordimer, 1991 Kar četrt stoletja je minilo, preden je bila Nobelova nagrada za literaturo znova namenjena ženski ustvarjalki. Leta 1991 jo je prejela južnoafriška pisateljica in politična aktivistka Nadine Gordimer, ki bo 20. novembra dopolnila 88 let. Nobelovo nagrado je prejela, ker je s svojim "veličastno epskim pisanjem veliko doprinesla človeštvu". V slovenskem prevodu lahko najdemo njene romane Pobran, Posestnik in Burgerjeva hči.

Nelly Sachs, 1966 Nemka in judinja Nelly Sachs si je leta 1966 Nobelovo nagrado za literaturo delila z Shmuelom Yosefom Agnonom. Ob prejemu nagrade je Sachsova dejala, da Agnon predstavlja Izrael, sama pa tragedijo judovskega ljudstva. Pesnica in dramatičarka, ki se je rodila leta 1891 v Nemčiji in umrla leta 1970 na Švedskem, je nagrado dobila za "izjemno lirično in dramsko pisanje, ki z ganljivo močjo interpretira usodo Izraela". V slovenskem prevodu lahko njene pesmi prebiramo v zbirkah Žgoče uganke in Izbrane pesmi.

Gabriela Mistral, 1945 Leta 1945 je Nobelovo nagrado prejela čilska pesnica Lucila de Maria del Perpetuo Socorro, ki je izdajala pod psevdonimom Gabriela Mistral, za "njeno lirično poezijo, navdahnjeno z močnimi čustvi, zaradi katere je njeno ime postalo simbol idealističnih upov celotne Latinske Amerike". Mistralova se je rodila leta 1889 in umrla leta 1957. V slovenskem prevodu imamo le njeno zbirko poezij z naslovom Izbrane pesmi.

Pearl Buck, 1938 Ameriška pisateljica Pearl Buck je dobro znana tudi slovenskim bralcem, saj imamo v slovenščino prevedenih več njenih del (Dobra zemlja, Velika ljubezen, Glasovi v hiši, Ženski paviljon itd.). Rodila se je leta 1892 in do leta 1934 večinoma živela na Kitajskem. Poleg Nobelove nagrade za literaturo, ki jo je prejela leta 1938 za "epske opise kmečkega življenja na Kitajskem ter za njene biografske mojstrovine", je leta 1932 dobila tudi Pulitzerjevo nagrado. Umrla je leta 1973.

Sigrid Undset, 1928 Norveška pisateljica je znana po svojih zgodovinskih delih Kristina, Lavransova hči in Olav, Audunov sin. Oba romana sta prevedena tudi v slovenski jezik. Nobelovo nagrado za književnost je prejela predvsem zaradi prepričljivih popisov življenja na severu v srednjem veku. Rodila se je leta 1882 in se pozneje preselila v Združene države Amerike, kjer je nadaljevala z literarnim ustvarjanjem in v angleščini napisala Spomine. Javno je nasprotovala preganjanju Judov. Umrla je leta 1949.

Grazia Deledda, 1926 Prva in edina Italijanska z Nobelovo nagrado se je rodila v sardinskem mestu Nuoro leta 1871, umrla pa je v Rimu v starosti 65 let. Nobelovo nagrado so ji namenili leta 1926, prejela pa jo je leto kasneje, saj leta 1926 nihče od nominirancev ni dosegal visokih kriterijev za prejem nagrade. V skladu s pravili lahko v tem primeru priznanje zadržijo za eno leto in ga podelijo dobesedno za nazaj. V slovenskem prevodu imamo sicer več Deleddinih del, tudi romana Elias Portolu ter Golobje in jastrebi.

Selma Lagerlöf, 1909 Prva ženska Nobelova nagrajenka za literaturo je bila Švedinja Selma Ottilia Lovisa Lagerlöf, ki je nagrado prejela leta 1909. V obrazložitvi so takrat zapisali, da so ji nagrado namenili za njen "vzvišeni idealizem, bujno domišljijo in duhovno dojemanje, ki zaznamujejo njena dela". V slovenskem prevodu je dostopnih več njenih del, tudi romani Gösta Berling, Klara Gulleborg in Zgodba o Gunnarju Hedeju. Lagerlöfova se je sicer rodila leta 1858 in umrla leta 1940, snov za svoje literarno ustvarjanje pa je najpogosteje črpala iz pokrajinskih pravljic in pripovedk.