Sveta jeza v Alkatrazu

Razstava z naslovom Sveta jeza je zasnovana na pesmi v prozi z istim naslovom. Pridiga, ki jo je Vinko Möderndorfer spisal novembra 2010 za Sobotno prilogo dnevnika Delo, je literarno vizualna kritika sodobne slovenske družbe, oblastniških struktur in pohlepnosti. Sveta jeza pa je hkrati tudi študija aktualnega stanja stvari, konkretnih socialnih in političnih razmer in je zgodba o padcu moralnih in etičnih vrednot ter poziv k združevanju za prostost sveta.

Umetnost osvešča in spreminja družbo

Nadgradnja literarnega dela v drugo svobodno umetnost v galeriji Alkatraz ustvarja nov svet, ki je liberalen in hkrati socialno angažiran. Vse je mogoče in vse je sprejemljivo in se kot takšno zagovarja v dobrih izvedbah sodelujočih umetnikov. Sveto jezo s stripom, objekti in instalacijami predstavljajo Lenka Đorojević, Neža Jurman, Marko Kociper, Marko A. Kovačič, Rok Mohar, Matej Stupica in Andrej Štular. Zvočni oziroma slušni del razstave pa so pripravili Miha Zadnikar, RV Maček, Arnold Marko, Rok Kušlan in Rainer Franci.

Razstava, ki bi jo lahko poimenoval tudi projekt za prihodnost, se močno zažira v trenutno družbeno in gospodarsko okolje, v katerem se niso znašli le umetniki ampak mi vsi. Dela na razstavi so daleč od ilustracij besedila, ki ga povezuje razstava. Vsak avtor je v literarni predlogi našel svoj predmet zanimanja in ga pretvoril in na novo upodobil v lastnem izraznem mediju.

Družbeno angažirana sporočila

Vsa dela se vključujejo v polje družbene angažiranosti. Umetnost v tem pogledu ni orodje s katerim umetnik podaja svoje soočanje z realnostjo ampak medij, s sporočilnostjo na več nivojih. Vsako od izbranih del nas prepriča najprej v formalni brezhibnosti in hkrati v plasteh vsebine preseneti s pogledom, ki gre preko preživetega prevaja iz lastnih izkušenj umetnik sam. Sveta jeza ne vključuje glasne jeze ampak kritičen in premišljen pogled na izbrano temo, ki se zavzema predvsem za prostost sveta.

Pesem v prozi v stripu

Pesem v prozi je stipar Marko Kociper s svojim talentom preobrazil v odlično stripovsko pripoved, ki vizualno še dodatno začini literarno že tako sočen prikaz sodobnega družbenega stanja. Stripovski album Sveta jeza, ki je ob tej priložnosti izšel pri reviji Stripburger, na 32 straneh povzema in interpretira Möderndorferjevo pridigo. Celostranske ilustracije v originalu je mogoče videti tudi na razstavi.

Od fortuninega kolesa do kolesja delavstva

Objekt multimedijskih umetnikov Marka Kovačič in Andreja Štularja, prikazuje sodobno družbeno situacijo, skozi katero se zrcali preteklost. Skulptura Neže Jurman, absolventke kiparstva, opozarja na položaj kulturne produkcije in tega humorno predstavlja v obliki interaktivne kokoši. Skulptura z gledalčevo akcijo vali posebna barvna jajca. Matej Stupica prav tako absolvent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani razstavlja instalacijo naslovljeno Cikel Prekernih. Kinetično delo, ki izpostavlja problematiko prekernega delavstva, je bilo ustvarjeno v zapuščeni rogovi tovarni iz starih rogovih koles.

Rok Mohar vdelu problematizira delo. Z delom, njegovo negotovostjo in problemom zaposljivosti pa se srečamo tudi v prostorski instalaciji Lenke Đorojević. V njem sledimo premisleku o absurdnem konfliktu, golem življenju, mikrosužnjih, kulturnem objektu in političnem subjektu, ki označuje prostor znotraj turbokapitalističnega umetniškega dela.