Riblja čorba: Čista sreča, da bomo umrli na odru

Riblja čorba se na slovenske odre vrača z novim, že 19. studijskim albumom Uzbuna!, na katerem je 12 skladb. Producentsko palčko je po 27 letih spet vihtel legendarni John McCoy, glasbena slika je bila izpopolnjena v priznanem londonskem studiu Abbey Road. Legendarno skupino ob izdaji prevevata radost in neverjetno navdušenje. "Imamo neverjetno srečo, da počnemo to, kar ljubimo, in od tega živimo. Dejstvo je, da bomo umrli na odru, vsakič bomo dali vse od sebe, s polovičarstvom se ne zadovoljimo, ni pomembno, kje nastopamo," je povedal Bora Đorđević. Kontroverzni pevec in basist Miša Aleksić, ustanovna člana Riblje čorba, sta v intervjuju spregovorila o novih pesmih, njihovi sporočilnosti, zaupala sta nam zabavno anekdoto, ki se je zgodila na slovenskih tleh, ter pojasnila, kdaj in pod katerimi pogoji bodo nastopili pri naših južnih sosedih. 18. maja boste v Križankah priredili koncert ob 35-letnici delovanja. Obstaja rek, ki bi lahko opisal vašo izjemno glasbeno pot? Miša: Pravijo nam srbski Rolling Stonesi, verjetno zato, ker smo na sceni že več kot 30 let. V tem času smo občinstvu postregli z izrednim repertoarjem: 19 studijskih albumov, več kot 300 pesmi. Ne rečem, da so vse pesmi odlične, so pa zagotovo poslušljive. Kar zadeva albume, je vsak izmed njih unikaten, izreden, predstavlja določen korak Riblje čorbe.

Bora: Ob vrhu se sprehajamo že dolgih 35 let. Pomembno je, da se je z vsakega albuma obdržala vsaj ena pesem, da se generacije poistovetijo z Ribljo čorbo, mladina še danes preigrava Ostani djubre do kraja, ljubezensko Poslednja pesem o tebi in druge.

Skupino zaradi albuma prevevata radost in neverjetno navdušenje. Ploščo, že 19. po vrsti, dojemate kot prvenec. Zakaj? Bora: Imamo neverjetno srečo, da počnemo to, kar ljubimo, in od tega živimo. Snemanja nove plošče smo se lotili, kakor da je naša prva, popolnoma se predamo glasbi. Dejstvo je, da bomo umrli na odru, vsakič bomo dali vse od sebe, s polovičarstvom se ne zadovoljimo, ni pomembno, kje nastopamo. Ljudje to začutijo, spoštujejo to ljubezen. Naše oboževalce lahko primerjamo z nogometnimi navdušenci, spremljajo vsak naš korak, živijo z Ribljo čorbo, vsakič kupijo originalni izvod albuma. V nekaj mesecih smo tako prodali že 15 tisoč primerkov Uzbune!, kar je za današnje čase izjemno.

Mišo: Zadnji album nam pomeni ogromno tudi zato, ker smo spet sodelovali s producentom Johnom McCoyem, s katerim smo posneli albume Mrtva priroda, Buvlja pijaca in Istina. Prijatelji, ki so slišali nove pesmi, so si bili enotni, da si glasba zasluži angleškega producenta in vrhunsko produkcijo. Naj poudarim, da je bil mastering narejen v priznanem londonskem studiu Abbey Road.

Vrhunske producente spremlja tudi vrhunska cena. Čeprav imate težave z denarjem, se vam je uspelo dogovoriti … Mišo: Odpravil sem se v London, ko sva se z McCoyem zagledala, sva se objela in zajokala. Preveč zgodovine in spominov, čustev preprosto ni bilo mogoče nadzorovati. Občutek sva imela, kot da se nisva videla nekaj tednov in ne desetletij. Ko me je vprašal, koliko smo pripravljeni plačati za pomoč, sem mu povedal ceno, ki je bila naravnost smešna. Odgovoril mi je, da toliko stane en sam snemalni dan, za album pa bi potrebovali vsaj mesec. McCoy je takoj zatem rekel: "Kadar gre za Ribljo čorbo, bom vse naredil brezplačno. 'No problem.'"

Kakšnega recepta ste se držali pri ustvarjanju Uzbune!? Bora: Nikakršnega. Za novi album smo imeli na voljo 26 besedil, naredili smo izbor 12 pesmi, vse so potencialne uspešnice. Album ne miruje, poslušalcu nikakor ne bo dolgčas. Vsaka pesem ima določeno sporočilo, komponiramo vsi, poznamo se do obisti, nekateri skupaj ustvarjamo že več kot 30 let. Preprosto vem, kakšno besedilo bo bendu ustrezalo, besedilo bodo podložili s popolno glasbo. Odločamo se po demokratičnem načelu, a končno besedo imam seveda jaz (smeh).

Od Riblje čorbe se pričakuje, da zadeva zveni popolno, edinstveno. Album potemtakem zadovoljuje vaše kriterije in kriterije javnosti, oboževalcev? Mišo: S tem albumom smo več kot zadovoljni. Odlične pesmi, vrhunska produkcija, album zveni točno tako, kot smo želeli. Prepričan sem, da bo javnost podobnega mnenja.

Na ovitku Uzbune! je cyber piščanec, novodobna različica slavnega piščanca s tretjega albuma Mrtva priroda. Kaj pomeni nova preobleka? Bora: Gre za boj proti moderni tehnologiji, ki nas napada z vseh koncev. Spet želimo vzpostaviti normalno komunikacijo, brez kakršnihkoli tehnoloških pripomočkov. Cyber piščanec simbolizira novodobno tehnologijo, krvav kljun ponazarja pranje možganov. Sicer imam tudi sam telefon, potrebujem ga zaradi službe, na srečo je neumen in ne pameten. Nočem, da je naprava pametnejša od mene. Zaradi mobilnih telefonov smo si ljudje vse bolj tuji, vse bližje smo oddaljevanju od drugih. Orwellova novela 1984 postaja resničnost. Bijemo bitko, ki je vnaprej izgubljena. Bojevali se bomo še naprej, saj je v igri popolna degradacija človeške duše.

Na zadnjem in predhodnem albumu Minut sa njom ni niti ene politične pesmi. Ste se malce naveličali politike? Bora: Nikoli se nisem ukvarjal s političnimi pesmimi, prav tako nismo nikoli posneli političnega albuma. Besedila zadevajo nekatere bolj splošne teme, ki se trudijo, da pripovedujejo splošno resnico. Določene pesmi so ogledalo preteklega dogajanja, nekatere, na primer Na zapadu ništa novo, so aktualne še danes.

Glede na to, da je zadnji album po 26 letih doživel tudi vinilno izdajo, bi vas lahko opredelili za nostalgike. Kaj menite o reku "dobri stari časi"? Mišo: Vprašanje je predvsem mladost, spominjamo se, kako smo se počutili takrat, ko je samo nebo predstavljalo mejo. Sicer nisem pretiran nostalgik, sem namreč mnenja, da vsako življenjsko obdobje odraža določeno lepoto. Odlično smo se imeli, odlično se imamo tudi danes. Včasih smo več pili, kadili, se zabavali, noreli in seveda "jebali". Danes je tega malo manj.

Bora: Danes "jebemo" še bolje (smeh). Z našo glasbo so odraščale kar štiri generacije, vedno znova nas odkriva mladina, še vedno znajo prisluhniti sporočilu, ki se skriva v besedilu.

Pravite, da vaša besedila pripovedujejo neko splošno resnico. Kakšno je torej sporočilo zadnjega albuma? Bora: Če bi moral izbrati pesem, ki ni ljubezenska in je angažirana, je to Malogradanska. Govori o ustvarjanju mase poslušalcev, ustvarjanju ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo. Ustvarja se kvazielita, ki se odloča namesto tebe, odloča o spremembi zakona o šolstvu, o spremembi zakona o sodstvu, o vsem, kar ubija tisto humano pri otroku, pri človeku. Sama sreča, da je pri nas siromašnemu otroku še vedno dana možnost, da naredi nekaj iz sebe, si ustvari dobro življenje.

Nastop v beograjski Areni se je končal v presežkih – odličen zvok, nastop prezenten in udaren, energija boljša kot v najboljših časih. Lahko bi rekli, da se starate kot vino … Mišo: Hvala za kompliment. Za Areno smo pripravili novo setlisto, ki jo bomo 18. maja predstavili tudi v Križankah. Prisluhnili smo oboževalcem, dodali neke pesmi, ki jih že dolgo nismo igrali, ljudje pa jih obožujejo. Na koncertnem repertoarju bodo tudi osem pesmi z novega albuma in seveda vse preverjene uspešnice.

V Beogradu so se vam na odru pridružili nekdanja člana Riblje čorbe Nikola Čuturilo in Bajaga ter britanski producent John McCoy. Lahko pričakujemo goste tudi na ljubljanskem koncertu? Mišo: Za zdaj podrobnosti koncerta še ne želimo razkriti, lahko povem le to, da se obeta spektakel brez primere. Igrali bomo vsaj dve uri in 40 minut.

Vaša spletna stran je polna anekdot iz vašega glasbenega življenja. Se morebiti kakšna izmed njih navezuje na Slovenijo? Bora: Seveda, spomnim se koncerta v Murski Soboti, ko se je med koncertom podrl oder. Igrali smo na dvorišču pred dvorcem, les je bil popolnoma trhel. Med komadom Ja ču da pevam mi kar naenkrat zmanjkajo tal pod nogami, oder se je udrl, padel sem v luknjo, se pobral in pel naprej. Člani benda so me po pesmi izvlekli, bil sem popolnoma potolčen. Ni pomembno, odigrali smo do konca.

Mišo: Izpod odra mu je molela le glava, igrali smo naprej, se smejali, občinstvo je ponorela.

Na jugoslovanski trg ste prodrli z brezkompromisnim zvokom, kontroverznimi in scensko dodelanimi nastopi. Kaj si mislite o današnji glasbeni sceni? Mišo: Svetovno glasbeno sceno suvereno obvladujejo mainstream bendi, tisti, ki so bili popularni v osemdesetih letih in prej. Kar zadeva regionalne okvire, so od mainstreama obstali Parni valjak, Električni orgazam, Bajaga i Instruktori, Partibrejkersi, Plavi orkestar, Crvena jabuka, skratka bendi, ki so že zelo dolgo na sceni.

Bora: Tudi danes je veliko izrednih glasbenikov, a zelo malo avtorjev.

Govori se, da boste v okviru promocije nastopili tudi pri naših južnih sosedih in tako odstopili od dolgoletne prisega, da na Hrvaškem ne boste več nastopali … Bora: Težko vprašanje. Vse se je spremenilo, želim nastopiti na Hrvaškem, a ko bomo nastopili, bo to na najvišji ravni, na državni ravni, ko se bo Srbija odločila, da pošlje Ribljo čorbo na Hrvaško kot najbolj reprezentativen bend, kot del kulturne delegacije. Prišel bom v velikem slogu, potrkal bom na velika vrata.

Mišo: Imamo ogromno ponudb iz vseh hrvaških mest. Če bomo imeli koncert, bo to nikjer drugje kot v zagrebški Areni.