Milan Jesih ob začetku 16. slovenskih dnevov knjige: Literatura je!

Predsednik republike Danilo Türk je ob odprtju spomnil, da je prav knjiga tista, ki nudi poglobljeno znanje za razumevanje sveta. Türk: Kulturna ustvarjalnost nas je razvila v polno nacijo Slovenci po besedah Türka o sebi radi govorimo kot o narodu knjige. Navsezadnje smo se, kot je dejal, konstituirali z jezikom in s knjižno kulturo. Menil je, da je Slovence ravno kulturna ustvarjalnost razvila v polno in tudi politično nacijo. Glede težav, ki se še vedno pojavljajo, pa je predsednik republike dejal, da ne moremo mimo dejstva, da živimo v svetu, ki knjigi ni najbolj naklonjen zaradi prevladovanja vizualnih medijev in hitre, površne elektronske komunikacije. Hkrati pa je to čas, tako Türk, velikih izzivov, čas ko živimo na robu velike krize, čas ko živimo v nevarnosti pred velikimi katastrofami. "Sveta pa ni mogoče spoznati in razumeti brez poglobljenega znanja, ki ga daje samo knjiga. Človeštvo knjige potrebuje," je še menil Türk.

Jesih kritičen glede položaja knjige in pisateljev Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je bil v lanskem nagovoru kritičen glede položaja knjige in pisateljev na Slovenskem. Tedaj je dejal, da živa literatura pravzaprav trpi stransko škodo podivjanega plesa skorumpirane neumnosti in zaslepljenosti v času, ko zmaguje kult užitka, hipne konzumacije in takojšnje pozabe.

V nagovoru je Jesih spomnil, da je Ljubljano v zadnjem letu, ko je nosila naziv svetovne prestolnice knjige, doletela množica literarnih dogodkov, odprli so Trubarjevo hišo literature in zagnali štirinajstdnevnik Pogledi. Vse to po njegovih besedah daje vedeti, da "literatura je" in da je za Ljubljano in Slovenijo pomembna.

"Politična moč lahko ravna vreme" "Ljubljana je kot svetovna prestolnica knjige dokazala, da politična moč lahko ravna vreme. To nas meščane in državljane opogumlja, da bomo do nje vselej in v vsem neizprosno zahtevni. Ne živimo v idili, a če nas občutek ne vara, se je krivulja z dna obrnila navzgor," je sklenil.

Častni pokrovitelj Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani, župan mesta Zoran Janković, je izrazil zadovoljstvo, da so v minulem letu v Ljubljani potekale številne dejavnosti, ki bodo ostale v mestu trajno zapisane. Janković je menil, da so v Ljubljani z različnimi projekti in dogodki postavili osnove zato, da so pisatelji lahko bolj plodoviti in da bodo s svojimi stvaritvami še boljši.

Širca: Ljubljana je postala velika odprta knjiga Ljubljana je po besedah ministrice za kulturo Majde Širce v lanskem letu postala "velika odprta knjiga". Sedaj, ko se to obdobje izteka, pa je nastopil čas za razmislek. Kljub podatkom, da je Slovenija v svetovnem vrhu izdanih knjig na prebivalca, da se ponaša z okoli 1800 založniki, 18 knjižnimi festivali in dobro knjižničarsko mrežo, pa se vedno znova pojavi vprašanje, ali morda nismo premalo selektivni pri izboru in ali ne tiskamo več, kot kupimo.

"V duhu občega nezadovoljstva do vsega, kar živimo, tako fascinantni podatki o vseprisotnosti knjige niso nujno prepoznani kot pozitivno dejstvo - da smo narod z veliko kulture. Maloštevilen, a bogat narod," je dejala Širca. Še enkrat je poudarila, da kulture ni nikoli preveč. "Če je slišana, če njena kreativnost razpira duha, če njena potenca plodi, če njena moč bogati, potem je potrebujemo še več. Bodimo za spremembo ponosni, da smo veliki in da na področju kulture ne prenesemo majhnosti," je sklenila.

Najboljšo kratko zgodbo je spisal Matjaž Brulc Ob odprtju 16. slovenskih dnevov knjige v Ljubljani so razglasili tudi rezultate natečaja za kratko zgodbo in esej, ki so jo v Društvu Slovenskih pisateljev razpisali v sodelovanju z revijo Sodobnost. Na natečaj je prispelo 23 esejev in več kot 300 kratkih zgodb. Nagrado za najboljšo kratko zgodbo je prejel Matjaž Brulc za zgodbo Sleherni trebuh, žirija pa se je odločila, da letos ne bo podelila nagrade za najboljši esej. V reviji Sodobnost bodo poleg Brulčeve zgodbe objavili še pet kratkozgodbarskih besedil in tri eseje.