V avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju se bo drevi začel simpozij Tu felix Europa o humanizmu pri Slovencih in njegovem izžarevanju v srednjeevropski prostor.
Simpozij, na katerem bodo predavali strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Italije, bo potekal do petka.
Pomen humanizma v prostoru, ki so ga poseljevali Slovenci
Strokovni posvet, ki ga organizirajo Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (SZI), Avstrijska nacionalna knjižnica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Avstrijska akademija znanosti, naj bi osvetlil kulturnozgodovinski pomen humanizma v prostoru, ki so ga poseljevali Slovenci.
Prvi humanisti na Slovenskem
Humanizem se je v evropskem prostoru uveljavil v 15. in 16. stoletju, temeljil pa je predvsem na antičnem izročilu in na vrednotah in dostojanstvu posameznega človeka. Na Slovenskem so se prvi vplivi humanizma pojavili zlasti na dvoru celjskih grofov in v krogu leta 1461 ustanovljene ljubljanske škofije.
Predavanja se bodo zvrstila v četrtek in petek
Po današnjem odprtju dunajskega simpozija o humanizmu pri Slovencih, na katerem bosta med drugimi spregovorila predsednik SAZU Boštjan Žeks ter državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Šter, se bodo predavanja zvrstila v četrtek in v petek.
Znanstvene referate, ki bodo zajeli tako literarna, družbena, politična, pravna, likovna ali glasbena vprašanja, osvetljen pa bo tudi odnos med humanizmom in Primožem Trubarjem, bodo poglobile še razprave. Simpozij bo dopolnila tudi razstava dokumentov in rokopisov iz časa humanizma iz fonda avstrijske nacionalne knjižnice.