Dominik Bagola: razmišljal, kako ne postati tak kot drugi

Pomurski glasbenik Dominik Bagola se je rodil 2. oktobra leta 1981 v Murski Soboti. Otroštvo je s starejšim bratom Aljošo in mlajšo sestro Urško preživel v naselju Cankova. Pravi, da se je kot mladostnik najbolj bal neuspeha in si želel postati pilot. Svoj prvi denar je zaslužil kot natakar v očetovi gostilni, nato pa kot novinar, urednik in založnik osnovnošolskega časopisa Kejžlek.

Kdo vam je izbral ime in zakaj?

Oče Jože, potem ko je mama Ivanka že imela rezervirano ime Benjamin. Nekdo s tem imenom se mu je moral pošteno zameriti, saj je brž hitel v porodnišnico in še zadnji trenutek zahteval takojšnje preimenovanje (smeh). Upam, da to ne pomeni, da so me v vsem tem kaosu tam s kom zamenjali. Mi pa moje ime ustreza.

Vaša prva beseda? Verjetno lačen.

Prvi spomin? Pogled iz stajice v kuhinji prve gostilne staršev.

Najljubša risanka, igra in knjiga? Pink Panter, ravbarski ribolov na črno vzdolž potoka Ledava, kjer so nas dejansko lovili pravi žandarji, Prigode Huckleberryja Finna.

Najljubša sladkarija? Temna čokolada.

Česa ste se najbolj bali? Neuspeha.

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu sta danes? Prijatelji nimajo kategorije boljši ali slabši. So preprosto prijatelji, ki jih je vredno imeti ali ne. Z vsemi takimi sem še danes (ali vse od otroštva) v dobrih odnosih.

Kaj ste si želeli postati? Najprej pilot, potem sem predvsem razmišljal, kako ne postati kot drugi.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Šole nasploh nisem maral. Vsaj v mojih časih se mi je zdelo, da ubija individualnost. Najbolj priljubljena je bila slovenščina, najmanj matematika.

Obšolske dejavnosti? Popravni izpiti (smeh) in glasbena šola.

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili? V drugem razredu osnovne šole sem na podlagi narobe interpretiranega pogovora starejših članov nekega prazničnega družinskega omizja, kjer so opisovali nore zabave ob rojstvu mojega brata in sestre ter menda bolj filozofsko kontemplacijo očeta ob mojem, spisal spis o tem, da sem nezaželen otrok in spravil starše v težave.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Puberteta me je povsem iztirila, saj sem hodil na tri gimnazije. Čeprav nisem nikoli ponavljal razreda, se mi zdi, da sem že takrat dobil "širšo" izobrazbo in rahlo upiranje vsem vrstam avtoritete. Takrat so bili moji idoli jazz glasbeniki.

Srednješolska leta: upornik ali piflar? Upornik brez razloga.

Najstniška stilska podoba? Boemska oziroma filozofsko-hipijevska. Kitajski hipijevski suknjič in lanene hlače.

Spomin z maturantskega izleta? Gimnazijski "triptih" je pomenil status "neuvrščenega", ki me nekako spremlja vse od takrat. Mogoče sem zato maturantski izlet po celoletnem delu pri očetu zastavil za električni klavir, ki ga za vajo uporabljam še danes.

Prvo plačano delo? Natakar v očetovi gostilni ter novinar, urednik in založnik osnovnošolskega časopisa Kejžlek.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? Da ne bi odrastel že pri sedemnajstih.