Petek, 8. 1. 2021, 9.31
3 leta, 11 mesecev
Glampyarding in zgodbe ljudi iz Odprtih vasi Domačija Na Štacjonu
Pristne vezi med naravo in ljudmi
Življenje na slovenskem podeželju utripa v svojem ritmu. Odmaknjeno od urbanega, z urniki prenatrpanega vsakdana, ponuja popotniku popoln odklop. Sprostitev v okolju, ki ohranja tradicijo in spoštuje naravo, v svetu, ki mu ritem narekujejo letni časi in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, z očeta na sina, s sina na vnuka. Kuhinja diši po jedeh babic, začimbe spreminjajo vonj in okus doma pripravljenih sezonskih jedi, ki sledijo bogastvu vrtov in njiv, včasih polnih sočne zelenjave in debelega krompirja, drugič, ko je narava manj naklonjena, najdejo pot na mizo pogosteje jedi doma pridelanih žit in mesnin.
V vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih, ki objemajo vasi, brnijo traktorji z najsodobnejšimi priključki, a stebla in poganjke v času rasti ves čas nežno božajo in skrbno negujejo roke gospodarjev.
Kakšna dragocenost je ujeti del tega edinstvenega, neokrnjenega sveta. Spoznati gospodarja, ki povabi v klet in ponudi svoje vino. Gospodinjo, ki postreže na krožniku najboljšo zelenjavno mineštro in je pripravljena zaupati recept za slastno potico. Kako navdihujoče je spoznati proces stekleničenja penine, pripravljene po klasični metodi zorenja. Nahraniti kokoške in pobrati sveža jajca, na vrtu nabrati zelenjavo in se naučiti pripraviti zeliščno frtaljo. Oščetkati konja, usvojiti veščine ježe in odjahati v družbi konjenikov na popoldanski izlet po obronkih vasi, v naravi, ki ima v vsakem letnem času drugačne barve. Zmleti moko in se naučiti speči kruh v krušni peči.
Sočno sadje iz Vipavske doline in ekstra deviško oljčno olje s Hvara
V projekt Odprte vasi se je vključila tudi domačija Na Štacjonu iz Prvačine. Kot je povedala Karmela Vodopivec, ki z možem Deanom vodi domačijo, so ju k sodelovanju pritegnili novi izzivi. Doslej domačija ni bila vključena še v nobeno turistično ponudbo, prav tako družina s tem nima veliko izkušenj. A kot pravi sogovornica, je lepo poskusiti nekaj novega in se iz tega tudi kaj naučiti. Verjame, da ima vas, v kateri družina živi že več generacij, gostu veliko zanimivega pokazati in ponuditi. "Predvsem pa smo zanimivi, ustvarjalni in izredno delavni ljudje, ki tukaj živimo," je povedala.
Družina Vodopivec se s sadjarstvom ukvarja že vse od leta 1986, ko so posadili prvih 1250 sadik breskev. V sredini 80. let je bilo sadjarstvo v Vipavski dolini v vzponu, domača breskev pa izredno cenjen in iskan sadež. Danes je zgodba precej drugačna. Breskvini nasadi, ki so bili nekoč ponos doline, so drug za drugim propadli. Pri Vodopivčevih so leta 2010 zasadili novi, precej manjši nasad z 250 breskvami, istočasno pa še 120 češenj. "Še vedno verjamemo, da je vredno, čeprav je sadjarstvo za nas trenutno hobi in veselje, ne vir preživetja. A vztrajamo, saj si želimo nadaljevati družinsko tradicijo," je povedala Karmela Vodopivec in dodala, da so navajeni, da imajo doma vedno svoje sadje, ki je sveže in zdravo. Te odlične pridelke pa z veseljem ponudijo tudi gostom. "Prav tako radi sadje predelamo v sok, kompot, tudi marmelado. Ponosni smo, da znamo pridelati nekaj svojega."
Še pred nekaj leti se je z nasadom breskev ukvarjala vsa družina. "V času obiranja smo šli zjutraj v sadovnjak, si vzeli kratek odmor za kosilo in se popoldne vrnili," je povedala in dodala, da zdaj ne potrebujejo več toliko delovnih rok. Nasada breskev in češenj obdelujeta sama z možem Deanom. Pomagata tudi sin Luka in nona Meri. Ko je sezona pobiranja na vrhuncu, poleg Deanove sestre Valde, ki se z družino pripelje s Hvara, radi priskočijo na pomoč tudi sosedje in prijatelji, posebej tisti, iz mesta, ki z veseljem opravijo kakšno uro dela v naravi.
S projektom Odprte vasi se veselijo novih gostov, za katere imajo pripravljena različna doživetja. "Goste popeljemo v sadovnjak. Seveda je najlepše takrat, ko drevesa cvetijo ali ko je čas pobiranja plodov. Že zdaj se veliko mimoidočih ustavi, radi se pozanimajo o tem, kdaj sadje dozori, kdaj ga pobiramo, prav tako jih zanima, kdaj opravimo rez dreves. Nekateri kupijo gajbico pravkar obranega sadja, drugi si ga radi naberejo sami – in veliko je takšnih, ki so navdušeni nad novim znanjem."
Razen sadja družina Vodopivec lastnega produkta, ki bi ga gostu lahko prodala, še nima. Za domače potrebe naredijo naravni sok in marmelado po starih receptih, povsem brez umetnih dodatkov. Večjih nasadov si vsaj za zdaj še ne upajo imeti. "Če imamo česa več na zalogi, seveda gostu ponudimo, da poskusi. Brez zadržkov pa ga usmerimo do sosedov, za katere vemo, da prodajajo domač produkt," je še povedala gospodinja in dodala, da gostu radi pokažejo svoje življenje. "Veliko ljudi to išče, potrebuje spremembo in vedenje, da obstaja tudi drugačno življenje. V vasi živimo zelo povezano, kar lahko začuti tudi gost, ki se tako tudi sam dobro počuti," je zaključila Karmela Vodopivec.
Na kmetiji pa prodajajo tudi čudovito oljčno olje, ki ga s svojo družino na otoku Hvaru prideluje Deanova nečakinja Eva Marija Čurin. Z družino ostaja močno povezana s svojimi koreninami v Prvačini. "Ko se pojavi priložnost, jo izkoristim, da se pripeljem v Vipavsko dolino, na domačijo Na Štacjonu, ki je moj drugi dom – četudi zgolj za dan ali dva," pove Eva. Čeprav je od doma svojih staršev oddaljena dobrih 650 km, je bila odločitev, da se priključi zgodbi Odprtih vasi, nekaj samoumevnega. "Počutim se kot del Prvačine, tu sem preživela prva leta svojega otroštva, poznam sovaščane. Sem dekle z vasi, in čeprav sem v šolo hodila v Ljubljani, so bili vikendi pri noni Meri zame nekaj najlepšega.
Izhajam iz družine, ki se je od nekdaj ukvarjala z zemljo, ki je sprejela ta način življenja in povezanost z naravo. Gostom želimo približati to pomembno vez, da bodo razumeli odvisnost med naravo in nami. Ponuditi jim želimo možnost, da pobliže spoznajo, kaj vse nam narava daje, kje in kako je bila pridelana hrana, ki jo jedo," pove Eva Marija Čurin.
"Oče je doma z vzhodnega dela Hvara, iz vasi Gdinj. Tukaj so živeli tudi njegovi predniki, v glavnem od rib in tega, kar jim je dala zemlja. Gdinj je od nekdaj znan po oljčnem olju, vinu in suhih figah. Po tem, ko je oče prodal vse imetje v Ljubljani, smo se preselili na Hvar in začeli podedovano zemljo počasi obnavljati. Ker je pridelava vina precej zahtevna, smo se odločili, da se raje posvetimo oljkam. Prva drevesa smo posadili leta 1997," je povedala Eva Marija Čurin, ki ves čas ohranja tesen stik s Prvačino, z nono Meri in stricem Deanom. "V Prvačini imamo vinograd, nasad breskev, na poljih imamo posejan radič." Zaradi ljubezni do zemlje in želje, da bi na očetovi domačiji nadaljevala tradicijo kmetovanja, je končala agronomijo, in namesto ure, kot darilo za končan študij in diplomo, dobila 500 novih oljk. Danes imajo na Hvaru nasad s 1000 oljkami dvanajstih različnih sort, njihova ekološka pridelava pa vključuje tudi gojenje limon, fig, sivke, smilja in sezonske zelenjave. Na 5 ha površine in 250 m nadmorske višine pa jim je primarno gojenje oljk, iz katerih pridobivajo visokokakovostno organsko ekstra deviško oljčno olje. "Posebej ponosni smo na leto 2017, ko so naše oljčno olje na prireditvi "Noćnjak" ocenili kot najboljši hrvaški otoški izdelek, leta 2018 je olje prejelo naslov prvaka na prireditvi "Dnevi oljčnega olja na otoku Hvaru", leta 2019 pa je bilo naše olje vključeno v svetovni vodnik 500 najboljših oljčnih olj "Flos Olei 2019". Leta 2020 smo osvojili zlato medaljo v New Yorku (IOOCNY). To je le nekaj nazivov, na katere smo ponosni in ki poleg kakovosti, potrjujejo tudi to, da gremo po pravi poti.
Gostom Odprtih vasi želim pokazati čar in vse pozitivne strani Prvačine, s ponudbo oljčnega olja s Hvara pa tudi močno družinsko vez, ki kljub več sto kilometrom razdalje ostaja trdna – ravno tako kot naša vez z naravo. V času pobiranja breskev pridemo v Prvačino in pomagamo stricu Deanu in teti Karmeli v nasadu. Tudi ko dobimo naročilo za večjo pošiljko olja, se usedemo v avto in jo osebno dostavimo, saj vedno z veseljem pridemo domov. Gostom, ki obiščejo Odprte vasi, domačini radi pripravijo degustacije svojih oljčnih olj, na domačiji Na Štacjonu pa lahko poleg vipavskih odkrivajo tudi okuse in vonje oljčnega olja s Hvara. V njih je čutiti zelene trave, zeleni plod oljke, pa tudi artičoke in zeleni paradižnik."
Do tega unikatnega doživetja vas loči le klik na portalu www.odprtevasi.si, kjer so predstavljene lokacije Maxijev, ponudba doživetij v stiku z domačini ter turistične znamenitosti v bližini.
Izbiri lokacije, rezervaciji prostega termina in plačilu sledi dostava kode za uporabo izbrane nastanitve.
Ob prihodu v Odprte vasi goste pričaka kartica ugodnosti, ki jo lahko izkoristijo ob obisku izbranih turističnih znamenitosti ali gostinskih lokalov po vsej Sloveniji.
Rekreativci in ljubitelji raziskovanja lepot podeželja lahko z Odprtih vasi na izlete pobegnejo na električnih kolesih z dometom do 100 km.
To so Odprte vasi. Glampyarding – povsem nov način dopustovanja na podeželju od junija 2021 dalje. Edinstveno doživetje avtentičnega življenja na vasi, v naravnem amfiteatru, ki vse leto ponuja neponovljiv čar prepleta domačnosti in tradicije, hkrati pa udobje sodobne, trajnostne namestitve.
Več: www.odprtevasi.si
Naročnik oglasnega sporočila so Odprte vasi.