Luka Krajnc: Plezanje v Venezueli – enkratna avantura

Je bila vaša naklonjenost Dolomitom ljubezen na prvi pogled?

Že ob prvem obisku mi je bilo kljub milo rečeno pestri, a začetniško posrečeni izkušnji tam zelo všeč. Strme in relativno lahko dostopne stene, dobra skala ter ogromno smeri in sten različnih zahtevnosti so še vedno tisti atributi, zaradi katerih se vedno znova vračam na to plezalno območje.

S plezalsko malho se vedno znova vračate tudi v ZDA. Zakaj?

Obiski ZDA so mi všeč predvsem zaradi dobrega vzdušja in sproščene okolice. Seveda glavni del mojih popotovanj predstavlja plezanje, ki ob raznolikosti kamnin in lepega vremena ponuja idealno kombinacijo za izzivov in učenja željnega skalnega plezalca. Dolina Yosemitov je pravi granitni raj in predvsem priložnost za učenje plezalnih tehnik, ki jih v Sloveniji zaradi apnenčastih sten ne moremo prakticirati.

Kakšna doživetja ponuja Maroko plezalcem in kakšna popotnikom?

Z družbo iz Slovenije sem tam preživel tri tedne in na ta izlet imam zelo lepe spomine. Prijazni ljudje, drugačna, a zelo zanimiva kultura, predvsem pa počasnejši ritem življenja, na katerega pa smo se kar hitro privadili. Plezalna izkušnja iz sten nad vasico Taghija v pogorju Atlasa je bila ob obilici smeri in dobri skali odlična. Po Maroku nisem veliko potoval, videl sem samo nekaj klasičnih znamenitosti v Caracasu in Casablanci.

Bi lahko o zahtevnem plezanju globoko v tropskem deževnem gozdu v Venezueli z vso strupeno golaznijo za družbo in brez satelitskega telefona rekli, da je sreča na strani pogumnih?

V najinem primeru bi to kar držalo, vsekakor pa je skupek vseh okoliščin privedel do enkratne avanture s ščepcem negotovosti, ki je celotno zadevo le še popestril.

Katera življenjska spoznanja vam razkriva svet z višine?

Mislim, da sem se s pomočjo plezanja naučil ogromno stvari, ki so pomagale oblikovati moj pogled na življenje. Predvsem o potrpežljivosti, skromnosti, sprotnem reševanju težav in ne nazadnje tudi minljivosti človeka.

Koliko časa si ob navpičnih izzivih vzamete za spoznavanje novih kultur v državah, izbranih na osnovi plezalskih ciljev?

Vedno več. Pred leti sem ob obisku tujih dežel vso svojo pozornost usmerjal zgolj v stene in smeri, zdaj pa spoznavam, da me vedno bolj zanimajo tudi kultura in način življenja domačega prebivalstva. V neki eksotični deželi izkušnja, ki jo odnesem od spoznavanja načina življenja, včasih celo preseže tisto, ki jo prinese plezanje.

Kje najraje štejete zvezdne utrinke?

Če lahko štejem zvezdne utrinke, pomeni, da spim nekje na prostem, ponavadi pod, sredi ali na vrhu kakšne stene. Kje je najlepše, je nemogoče odgovoriti, ima pa vsaka smer, bivak in stena neko svojo zgodbo in energijo, kar pomeni, da se med seboj razlikujejo, in prav vsaka je unikatna.

Po navdušenju nad jadranjem na deski sodeč, vaš element ni le zemlja, ampak tudi voda. Kje v Evropi je mogoče združiti tako plezanje kot "windsurfanje"?

Ponavadi teh dveh strasti ne združujem, ker windsurfam takrat, ko potrebujem oddih od plezanja, in mi ponuja odlično nadomestilo neplezalnim dnem ali tednom. Je pa verjetno v Evropi kar nekaj takšnih področij, kjer je mogoče početi oboje, Sardinija ali Arco v Italiji sta samo dva, ki mi trenutno padeta na pamet.

Najnenavadnejše srečanje, ki ste ga doživeli na svojih potovanjih?

Zanimivih izkušenj je kar nekaj in vsaka zase je posebna. V Venezueli sva se s soplezalcem prav pošteno ustrašila kače, v El Capitanu sem 400 metrov nad tlemi globoko v poči srečal žabo, 200 metrov višje na polici pa še miš, pred dvema dnevoma pa so me poskusili oropati na enem od postajališč ob avtocesti v Franciji.

Če bi zamenjali svojo domovino, katero državo bi izbrali za prebivanje?

O tem ne razmišljam, ker imamo v Sloveniji raj na zemlji, ki se ga nekateri ne zavedajo najbolje.