Torek, 14. 8. 2018, 16.43
6 let, 2 meseca
Katoliški praznik Marijinega vnebovzetja vabi na pot slovenske in tuje romarje
Kam vodi pet najlepših slovenskih romarskih poti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Sveta gora obljublja številne lepe razglede.
Številne Slovence čas krščanskih praznikov ponese na romanja doma in tudi v tujini. Marijino vnebovzetje, ki velja za najstarejši krščanski praznik, vsako leto na 15. avgust privablja katoličane v bližnja in oddaljena sveta središča. Mi vam predstavljamo tista, ki jih romarji največkrat obiščejo in ki med pohodniki še vedno veljajo za najlepše slovenske svete kraje.
Praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga praznujemo 15. avgusta in je tudi dela prost dan, je pomemben dan za vse katoliške romarje. Cerkveni praznik namenja največ pozornosti Mariji, ki je kot podoba zaznamovala številna romarska središča in je še danes pomembna božja ikona kot Mati upanja in tolažbe.
Brezje veljajo za najbolj obiskan romarski kraj v Sloveniji, kjer je tudi bazilika Marije Pomagaj. Vsako leto na ta kraj zahajajo slovenski in tuji romarji, prav tako tudi bolniki. Leta 2000 so jih razglasili za slovensko narodno Marijino svetišče, vsako leto pa jih na Marijino vnebovzetje preplavi na tisoče ljudi, med njimi tudi Hrvati, Avstrijci, Italijani in Madžari.
Brezje so najbolj obiskan romarski kraj v Sloveniji.
Brezje so priljubljen romarski kraj tudi za Hrvate, Madžare, Italijane in Avstrijce.
V Strunjanu stoji čudovita renesančna cerkev Marijinega prikazovanja, ki ob prazniku Marijinega vnebovzetja še dodatno privablja slovenske in tuje romarje. Ravno 15. avgust velja za najpomembnejši dan v tamkajšnji župniji, saj naj bi se v noči leta 1512 na cerkvenem vhodu prikazala Marija. Po tem dogodku je namreč cerkev dobila tudi svoje ime in postala najpomembnejša istrska božja pot.
Cerkev Marijinega Prikazovanja slovi po čudovitih notranjih poslikavah in zgodbi o prikazovanju Marije, v katero še danes verjamejo številni katoličani. Velja za najpomembnejšo istrsko romarsko pot.
Tudi Slovenci imamo svojo Jakobovo romarsko pot, ki vodi po Dolenjski in Primorski. Začne se pri mejnem državnem prehodu Slovenska vas in vodi skozi Kostanjevico, Novo mesto, Stično, Ljubljano, Vrhniko, Planino pri Rakeku, Podrago in se konča v Trstu, kjer je končna postaja romanja v cerkvi sv. Jakoba. Skupna dolžina poti šteje dobrih 200 kilometrov.
Slovenska romarska pot sv. Jakoba se začne na Kostanjevici in vodi vse do Primorske.
Slovenski "El Camino" se konča v Trstu.
Pot na Sveto goro, ki leži nad Novo Gorico, je romarska trasa, ki je priljubljena ne samo med Slovenci, temveč tudi med Italijani. Na vzpetini stoji bazilika Marijinega vnebovzetja, poleg nje pa še frančiškanski samostan. Romarska pot je označena kot lahka, zato je priljubljena tudi med družinami z otroki, z vrha pa ponuja izjemen razgled.
Romanje na Sveto goro nagradi s čudovitimi razgledi.
Sveta Gora z baziliko in samostanom leži na 682 metrih nadmorske višine.
Ptujska Gora velja za izjemno priljubljeno romarsko točko predvsem romarjev iz srednje Evrope, poleg Slovencev jo obišče največ Nemcev, Poljakov in Avstrijcev. Na vzpetini stoji bazilika Marije Zavetnice, ki velja za eno izmed najlepših gotskih cerkva na Slovenskem.
Ptujska Gora je priljubljena točka romarjev iz srednje Evrope.
Bazilika Marije Zavetnice velja za eno izmed najlepših gotskih cerkva pri nas.
