Torek, 28. 7. 2015, 10.36
7 let, 1 mesec
Skok v rimske čase
Ob levem bregu Ljubljanice so Rimljani v začetku 1. stoletja postavili kolonijo Julijo Emono. Emona je od 1. do 5. stoletja cvetela, življenje pa je potekalo za pravokotnim obzidjem s stolpi. V osrednjem delu je bil trg ali forum. Ukvarjali so se s kmetijstvom, obdelovalne površine pa so bile zunaj zidov.
Malo drugačen potep po ljubljanskih mestnih ulicah
Mestni muzej Ljubljana organizira vsako drugo nedeljo v mesecu vse do oktobra vodenje po arheološkem parku. Da bi čim bolj razumeli tedanje življenje Rimljanov, je pot razdeljena v tri arheološke parke: Emonska hiša, Zgodnjekrščansko središče in Rimski zid. Dva kilometra dolga pot nas popelje do desetih prepoznavnih točk antičnih spomenikov v Ljubljani.
Kako so tedaj živeli
V Emonski hiši so vidni ostanki tlakov in mozaikov. Ali ste vedeli, da so že pred 2.000 leti imeli razvit sistem ogrevanja? Prav tako je imela hiša priključek na kanalizacijski sistem, ki je bil speljan v Ljubljanico.
Rimljani so bili kristjani. Od poznega 4. pa do poznega 6. stoletja je bila Emona sedež škofije. Pomembne stike so imeli z milanskim krščanskim krogom. Nasproti Cankarjevega doma je na Erjavčevi cesti arheološki park Zgodnjekrščansko središče. Iz ostankov se da razbrati, da so tu molilnico, prav tako pa tudi pravokotno krstilnico z bazenčkom v sredini za krščevanje.
Le kdo ne pozna rimskega zida? Na Mirju je skoraj v celoti ohranjen južni krak mestnega obzidja. Kdor je v bližini obiskoval srednjo šolo ali fakulteto, se spomni, kako so se na njem urili plezalci, kako se je mladina tam zbirala v poletnih nočeh.
Rimljani so oboževali šunko v testu!
Ali ste vedeli, da so se s šunko v testu mastili že Rimljani? Latinsko se imenuje Perna, po receptih slavnega Apicija pa si jo lahko pripravite kar doma. Mark Gavij Apicij je bil eden od treh slavnih rimskih sladokuscev. Rimljani so veljali za gurmane, zato ne preseneča, da so se s pripravo hrane in pisanjem kuharic ukvarjali že v rimskih časih.