Vi za majico plačate deset evrov, šivilje pa dobijo 60 evrov plače. #video

Novinarka: Suzana Kozel/Video: Planet TV

Podivjani kupci derejo skozi vrata, se prerivajo in si znižano blago pulijo iz rok. To obsedno stanje, ki je zajelo Američane, smo lahko videli v prispevkih na črni petek, nakupovalni praznik, sicer najbolj popularen v ZDA. Hitra moda je postala stalnica 21. stoletja. Slovenija kot del zahodnega sveta ni izjema.

Tri najcenejše države za izdelavo oblačil

Bangladeš, Kambodža in Kolumbija. To so v tem trenutku tri najcenejše države za izdelavo oblačil. In v prav vseh treh velja rdeči alarm, nam je povedala Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji.

Majica za deset evrov

Majico, za katero plačate deset evrov, v nevarnih tovarnah na drugem koncu sveta za nekaj centov sešijejo delavci. Najprej je treba pridelati bombaž in ga obdelati. Nato je treba narediti tkanino, jo pobarvati, potem vsa oblačila zašiti, vse skupaj pa morajo nato dostaviti k nam. To preprosto ne more stati deset evrov ali manj, je povedala naša sogovornica.

Na mesec dobijo le 60 evrov plače

Cena se znižuje na račun slabih materialov, izkoriščanja okolja in suženjskih razmer, v katerih delajo zaposleni: za šestdnevni tedenski delovnik zaslužijo le 60 evrov na mesec. Ljudje zbolevajo zaradi nevarnih kemikalij, s katerimi barvajo oblačila, in tudi umirajo. To je največja tragedija v zgodovini modne industrije.

Naša koža vpija strupene kemikalije

Oblačila, ki pridejo k nam, damo na svojo kožo. Zavedati se moramo, da naša koža vpije kar 60 odstotkov vsega, kar damo nanjo. In prej ali slej so kemikalije v naši krvi, je dejala Lopatičeva.

Vsako sekundo zavržemo za ves tovornjak oblačil. Zdi se, da modni trendi dobesedno prehitevajo sami sebe. Nekoč so se modne zapovedi menjale dvakrat na sezono, danes, če pogledamo trgovinske izložbe korporacij hitre mode, se trendi spreminjajo skoraj vsak teden. In oblačila so cenovno dostopna. Blago se proizvaja tam, kjer so stroški dela nizki, v državah v razvoju. Večina ljudi s prstom kaže na velike korporacije, češ, oni so krivi za izkoriščanje delavcev, otroško delo in uničevanje okolja. A k še večji ponudbi jih spodbujajo nenasitne želje potrošnikov.

Odpadna oblačila končajo tudi na naših krožnikih

Na naših krožnikih se znajde tudi plastika iz odpadnih oblek, ki razpade na majhne delčke, številne živali pa jo zato zamenjajo za hrano. Odpadni tekstil je drugi najhitreje rastoči odpadek. "Postaja nesprejemljivo. Viri so omejeni," je opozoril Igor Petek, pomočnik direktorja ljubljanske Snage. Majice, hlače in druge obleke, ki jih ne potrebujemo več, se zbirajo v posebnih, nikakor ne v črnih zabojnikih. A zaradi umetnih vlaken je tekstil pogosto težko reciklirati. Vsako leto se na svetu proda osem milijard kosov novih oblačil, kar je za 400 odstotkov več kot pred 20 leti.

Obleka naredi človeka, je veljalo včasih, danes pa je tako, da si modna oblačila lahko privošči vsak. Pa ste se kdaj vprašali; kdo pa naredi oblačila? In predvsem: v kakšnih pogojih? Nevarne kemikalije, ki jih uporabljajo za odpornost tekstila proti vodi, so na primer že našli v snegu v najodročnejših gorovjih sveta. Modna industrija je postala druga največja onesnaževalka takoj za naftno.