Sreda, 17. 5. 2017, 16.31
7 let, 1 mesec
Zlati bralci bodo letos potovali od genov do zvezd
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Nekaj dni pred letošnjo osrednjo zaključno prireditvijo Zlata bralka, zlati bralec smo izvedeli, katero knjižno nagrado bodo prejeli letošnji najbolj dosledni mladi bralci.
Knjiga Od gena do zvezd avtorja Saša Dolenca z ilustracijami Igorja Šinkovca je decembra lani prejela priznanje zlata hruška za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo.
Doc. dr. Sašo Dolenc je fizik in filozof, ki objavlja – tudi v angleščini – tako prispevke v znanstvenih in strokovnih publikacijah kot tudi številne članke in knjige, s katerimi želi popularizirati (naravoslovno) znanost in bralcem približuje njene temelje in začetke.
V okviru svojih projektov, zadnjih let pa tudi s pokroviteljstvom Telekoma Slovenije, je Društvo Bralna značka Slovenije razdelilo že skoraj pol milijona knjig.
Dolenc je tudi soustanovitelj portala Kvarkadabra, ki se predstavlja kot spletni časopis za tolmačenje znanosti. Za svoje poljudne članke je prejel nagrado prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti (2006) ter nagrado futurum za inovacijsko novinarstvo 2007.
Diplomiral je iz atomske fizike, za svoje diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado, skoraj vse desetletje pa je vodil vaje in seminarje ter predaval na Filozofski fakulteti, Fakulteti za strojništvo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Univerzi na Primorskem.
Kako smo Slovenci postavili zametek kitajskega interneta
Dolenc je v svoji knjigi zbral več različnih zgodbic, ki mlade radovedneže pritegnejo z zanje aktualnimi zgodbami, napisanimi v njim razumljivem jeziku, brez odvečne znanstvene globine in zapletenih pojmov, ki velikokrat preženejo tudi odrasle bralce. Med naslovi poglavij so na primer Kako smo Slovenci postavili zametek kitajskega interneta, Resnični Albert Einstein, Je poroka matematična operacija, Kaj nam vzbuja ugodje, Koliko je star čas …
Knjigo Od genov do zvezd bo na slovesnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu prejelo okrog tisoč zlatih bralcev iz Slovenije in zamejske Italije. Kdo lahko postane zlati bralec, preberite v okvirju "Ali ste vedeli".
Predsednica Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS Dragica Haramija
- Za bralno značko letos bere že 57. generacija,
- bralno značko sta ustvarila profesor slovenščine Stanko Kotnik in mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan,
- prve (Prežihove) bralne značke so podelili na Koroškem, natančneje v Kotljah na Koroškem, 22. maja 1961,
- prvo leto je za bralno značko bralo 119 otrok, v zadnjih letih pa 140 tisoč otrok, to je okrog 72 odstotkov slovenskih osnovnošolcev,
- zlati bralci so šolarji, ki so brali za bralno značko vseh devet let osnovne šole,
- v projektu Zlata bralka, zlati bralec so v Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS v sodelovanju s Telekomom Slovenije od leta 2003 podelili že 286.500 knjig, skupaj s preostalimi projekti pa že pol milijona knjig,
- za bralno značko, teh je okrog 50 in so poimenovane po slovenskih pisateljih, berejo tudi v zamejskem in zdomskem prostoru, v projektu pa sodeluje okrog 6.400 mentorjev,
- geslo Bralne značke je S knjigo v svet.
Projekte Društva Bralna značka Slovenije, ki deluje v okviru Zveze prijateljev Mladine Slovenije, že 14 let podpira Telekom Slovenije. Projekt Bralna značka je pomembno vplival in okrepil kulturo branja med slovenskimi najmlajšimi, kar v videoprispevku pojasnjuje pisatelj ter podpredsednik in nekdanji večletni predsednik Društva Bralna značka Slavko Pregl.
Evropske ravni branja še ne dosegamo
Po podatkih Eurobarometra pa se s pogostostjo branja še vedno ne moremo preveč pohvaliti. Če se primerjamo po odstotku prebivalcev, ki so v zadnjih 12 mesecih prebrali vsaj eno knjigo, še vedno ne dosegamo povprečja Evropske unije.
Ne bi nam smela biti tolažba, da so pod nami celo razvitejše zahodneevropske države, kot so Belgija, Španija in Italija. Morda bodo prav zlate bralke in bralci, ki jih je vsako leto okrog tisoč več, pomagali, da se približamo vrhu, kjer so Švedska, Nizozemska in Danska.
Deset zanimivih dejstev o knjigah
