Veronika Dintinjana: Pisanje poezije je potovanje

Tudi Bulgakov, Čehov in Williams iz zdravniških vrst Medicina in pesniško ustvarjanje se zdita svetlobna leta narazen, toda v Veronikinem življenju sta neločljivo prepletena, čeprav svojega poklica ne želi izpostavljati. "Pred kratkim sem izvedela, da je bil tudi Bulgakov (Mihail Afanasjevič Bulgakov, op. a.) iz zdravniških vrst. To je še en meni nadvse ljub avtor, ki ga lahko dodam na dolg spisek tistih, ki so delovali v obeh svetovih. Ni jih tako malo, če naštejem še dva: Anton Pavlovič Čehov in William Carlos Williams." Dintinjana nikakor ni osamljen primer literata v zdravniški halji, presajanje srca pa najdemo celo v njeni pesmi Telo brez srca, ki jo je seveda treba brati metaforično, a so vanjo vpete tudi avtoričine medicinske izkušnje.

S kirurško natančnostjo v poeziji in prevajanju Veronika se kovanja stihov loteva s kirurško natančnostjo. "Ezra Pound pravi, da naj bi bila natančnost merilo človekove iskrenosti. Kako dobro in natančno nam uspe v jezik prevesti svoje misli, se izkaže v učinku, ki ga ima poezija na bralca. Menim, da je treba skrbno pretehtati besede, ki jih zapišeš," je odločna pesnica, ki na pogovor prihiti naravnost z dela. Omenjeno vrlino s pridom izkorišča tudi pri prevajanju: "Tu je natančnost še pomembnejša, saj ni le preprosto prestavljanje enoznačnih besed iz enega v drugi jezik, ampak pomeni prevajanje sopomena, sobesedila, ritma, zvoka, prenos več ravni, na katerih pesem deluje, in vsaki moraš znati prisluhniti."

Najraje prevaja poezijo, čeprav je njen prevajalski knjižni prvenec zbirka esejev pisateljice Ursule Le Guin. Ob prevajanju poezije se je kot pesnica veliko naučila, med svoje učiteljice pa prišteva tudi ameriške pesnice Denise Levertov, Muriel Rukeyser in Louise Glück, pesmi katere so pod naslovom Onkraj noči v Veronikinem prevodu izšle lani.

Čas, ki se nam vedno izmika Če se vrnemo v Veronikino polje pesniškega ustvarjanja in poskušamo najti srž njene poezije, se igla kompasa obrne proti času. "Nekoč me je naključni znanec, ki ne bere poezije, vprašal, o čem pišem, pa sem mu povedala, da to težko strnem v nekaj besed. Če bi morala izbrati en odgovor, bi rekla, da o času, o tem, kako se nam vedno izmika. Morda je to ena od glavnih osi, okoli katerih se vrti zbirka." Zbirka Rumeno gori grm forzicij, njena prva – za zdaj še edina – pesniška knjiga, se je ovenčala z nazivom najboljši literarni prvenec leta 2008.

Pesnica se je javnosti prvič predstavila leta 2002, ko je bila izbrana za najboljšo mlado avtorico na Festivalu mlade literature Urška v Slovenj Gradcu. Ob vprašanju, kako se je njeno pisanje spremenilo od takrat, poudari, da se človek neprestano razvija. Pisati je začela v predpisanih pesniških oblikah, nato prešla na prosto formo. "Težko rečem, kam vse to vodi. To je potovanje, ko ne veš, kam greš, a nekako upaš, da boš prepoznal cilj, ko boš prispel."

Rumeno gori grm forzicij – najboljši literarni prvenec leta 2008 Tudi Rumeno gori grm forzicij je potovanje. Bralec sledi pesmim, tako v globine lastne duše kot po mestih srednje in južne Italije, umetnostnih galerijah Londona, ustavi se na Fužinah, pa na Celovški v Ljubljani in še kje, medtem ko se potaplja v svežo, sočno poezijo, žarečo kot cvetoč grm forzicij. Rumeno gori grm forzicij / čebele obirajo fižolove cvetove / popoldanska svetloba se cedi kakor med / prilepljen na vrtno klopco / stvarnik kadi nebo / in občuduje / socvetja divjih kostanjev.

Veronikino ustvarjalnost navdihuje prav vse: "Kar te navdihne, se te dotakne, te požene v neko novo gibanje, neki novi dih, v besede, ki temu sledijo. Vse je lahko navdih – nekaj lepega, nekaj grdega, nekaj šokantnega, nekaj bolečega, lahko tudi nekaj tako drobnega, kot so stvari vsakdana."

Ne boji se odra in improvizacije Čeprav raje vidi, da njene pesmi govorijo same zase, se ne boji odra in improvizacije. V tem pogledu je bilo 2008 brez dvoma njeno leto: na Pesniškem turnirju v Mariboru je osvojila lovoriko vitezinja poezije, istega leta pa pometla tudi s konkurenco na 7. ljubljanskem pesniškem slemu. "Slem vsebuje element spontanosti. Predstavlja živ odrski nastop, povezavo z občinstvom. Improvizacija je vznemirljiva in tudi nekoliko strašljiva, saj ni zagotovila, da ti bo uspelo navezati stik s poslušalci, ohraniti njihovo zanimanje," se spominja Dintinjana.

Sicer z manj improvizacije, saj je bila izbrana na natečaju, ji je leta 2011 pripadla tudi čast, da je kot edina ženska predstavnica zastopala Slovenijo v finalu prvega Evropskega pesniškega turnirja v Mariboru. Z jagodnim izborom evropskih pesnikov se je kosala s pesmijo Medeja, ki je poskušala biti "brez odvečnih besed".

Mlade rime – najbolj rock'n'roll pesniški večeri v Sloveniji "V mladem pesništvu je izjemno veliko glasov in vsak je malenkost drugačen, svoj, samosvoj, zato bi težko rekla, da obstaja enovit trend. Morda jim je skupno, da si, ker so na začetku, upajo pisati, kot želijo," na glas razmišlja vitezinja poezije, ki predano spremlja mlad pesniški val.

S pesnikom Dejanom Kobanom sta znana kot krušna, a nadvse skrbna starša Mladih rim, najbolj rock'n'roll pesniških večerov v Sloveniji. Septembra 2005 sta nadobudna španska študenta novinarstva na izmenjavi v Sloveniji začela na Metelkovi prirejati pesniške večere, po njunem odhodu pa sta Veronika in Dejan vzela projekt Mlade rime pod okrilje KUD Kentaver ter predstavljanje poezije mladih pesnic in pesnikov oplemenitila še z medgeneracijsko pesniško izmenjavo. Od takrat vsak konec meseca od septembra do junija Menza pri koritu gosti Mlade rime, ki so se razrasle tudi v junijski festival. "Letos organiziramo že peti festival Mlade rime, ki nosi slogan Mlade rime – mesto modrine, povzet iz verza pesnika Blaža Božiča."

Božič je le eno pesniških odkritij, ki so jim Mlade rime odprle vrata v svet poezije. Lanska novost Mladih rim, projekt Mala ignorirana knjiga, je izstrelila že vrsto pesniških zvežčičev zbirke Demo – stihe Blaža Božiča, pa poezijo Nade Kavčič, Iva Podojstrška, Blaža Iršiča, Monike Vrečar. Letos se obeta še demo Glorjane Veber, miselni tok brž dopolni Dintinjana. Med mladimi poeti izpostavi še Mitjo Draba, Gašperja Torkarja in Barbaro Jurič, pri čemer poudari, da omenja le tiste, ki še nimajo svojih knjig. Seveda pa ne gre brez Katje Plut, šeste pesnice v zbirki Demo, ki "sicer ni novo odkritje, a je nastopila že na prvih Mladih rimah in se vedno rada vrača".