Četrtek, 14. 12. 2023, 10.30
1 leto
Umrla mezzosopranistka Eva Novšak Houška
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Po podatkih knjige Sto slovenskih glasbenikov se je uveljavila kot izrazita koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, še zlasti kot interpretinja sodobne in avantgardne glasbe. Veliko je snemala za RTV Slovenija, med drugim tudi opere oziroma operne vloge.
V 82. letu starosti je umrla mezzosopranistka Eva Novšak Houška, poroča MMC RTV Slovenija. Uveljavila se je kot koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, še posebej kot izvajalka sodobne in avantgardne glasbe, čeprav je nastopala tudi v opernih produkcijah. Kot profesorica na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani je vzgojila vrsto znanih pevcev.
Eva Novšak Houška se je rodila leta 1942 v Mariboru. Diplomirala je iz klavirja in petja na ljubljanski akademiji, zatem se je izobraževala še na salzburškem Mozarteumu in na Visoki šoli za glasbo na Dunaju pri pevcu in pedagogu Antonu Dermoti.
"Včeraj nas je zapustila moja draga mama Eva. Zelo te bomo pogrešali," je na svojem Facebook profilu zapisal njen sin Niko Houška.
Prodor na domače in tuje koncertne odre sta ji omogočili prvo mesto na jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov v Zagrebu leta 1969. Istega leta se je na podobnem tekmovanju v Parizu uvrstila med kandidate, ki so nastopili v francoskem Cannesu z najbolj znanimi evropskimi umetniki. Po tem uspehu so jo povabili na turnejo po Kanadi, kamor so jo povabili še leta 1973.
Po podatkih knjige Sto slovenskih glasbenikov se je uveljavila kot izrazita koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, še zlasti kot interpretinja sodobne in avantgardne glasbe. Veliko je snemala za RTV Slovenija, med drugim tudi opere oziroma operne vloge.
Občinstvo prepričevala z visokim liričnim mezzosopranom, poudarjeno muzikalnostjo in prepričljivo interpretacijo
Eva Novšak Houška je vseskozi prepričevala tako občinstvo kot strokovno glasbeno kritiko z visokim liričnim mezzosopranom, poudarjeno muzikalnostjo in prepričljivo interpretacijo, navaja publikacija.
Bila je stalna gostja ansamblov, kot so Komorni ansambel Slavka Osterca, klavirski Trio Lorenz, Zagrebški kvartet in Zagrebški solisti. Krstno je izvedla več del slovenskih skladateljev, nekatera so nastala prav zanjo. Na opernih odrih je med drugim nastopila v vlogi Erde v Wagnerjevi operi Rensko zlato pod taktirko Lovra von Matačića in v vlogi Oktavijana v Straussovem Kavalirju z rožo pod taktirko Vladimirja Benića.
Leta 1972 prejela Župančičevo nagrado
Sodelovala je z večino dirigentov, ki so v njenem ustvarjalnem obdobju dirigirali orkestrom v tem kulturnem prostoru, kot so Milan Horvat, Samo Hubad, Anton Nanut, Uroš Lajovic, Marko Munih, Marko Letonja in Vladimir Kranjčević.
Kot pedagoginja je na ljubljanski glasbeni akademiji vzgojila vrsto znanih pevcev. Med njenimi študenti so bili Branko Robinšak, Irena Baar, Marjan Trček, Katja Konvalinka in Elena Dobravec. Mesto Ljubljana ji je leta 1972 podelilo Župančičevo nagrado, nagradilo jo je tudi Društvo slovenskih skladateljev.
