"Tito naj se vrne v zgodovinopisje"

Predstavitev knjige Josip Broz Tito: osebnost, stvaritve, titoizem: pričevanje na Inštitutu za novejšo zgodovino je z referatom na temo Tita in titoizma uvedel zgodovinar Zdenko Čepič. Ocenil je, da so mediji, kar zadeva Tita, v zadnjem času podvrženi "splošni blaznosti", kar je svojevrsten fenomen. Tudi založništvo je v Titu v zadnjem času odkrilo dobro tržno nišo. Avtorji knjig se posvečajo predvsem Titovi osebnosti - kdo je bil Tito, toda po Čepičevem mnenju je ključno vprašanje predvsem, kaj je bil Tito v smislu političnega delovanja. Titov stisk roke je bil mlahav Raziskovanje titoizma, političnega sistema in organizacije države, je domena zgodovinopisja, pomemben pogled pa je v pričujoči knjigi podal tudi Vrhunec, ki je že napisal deli Šest let s Titom in Srečna mlada generacija. Avtor je knjigo razdelil na dva dela. V prvem bralcu približa lastno izkušnjo s Titom. Razkrije, da je bil kot osebnost nedostopen, med pogovorom sogovornika ni gledal v oči, njegov stisk roke je bil mlahav. Toda hkrati je Tito izkazoval veliko samozavest, bil je samoironičen, rad je poslušal politične šale na svoj račun.

Do titoizma je bil najbolj kritičen Tito sam Toda, kar je v knjigi bistveno, je avtorjeva razdelava titoizma, ki ga je razdelil na pet točk: NOB, socializem in z njim povezano samoupravljanje, federalizem in Gibanje neuvrščenih. Vrhunc je opomnil, da je njegova knjiga pričevanje, na dano tematiko je podal osebne, tudi zelo kritične poglede. Avtor je še spomnil, da je bil do titoizma pogosto najbolj kritičen sicer kar Tito sam, sploh na različnih zaprtih sejah.

Titoizma danes ne velja posnemati Ta knjiga ni jugonostalgija, Tita želi vrniti v polje zgodovinopisja, je še dejal Vrhunc, ki je prepričan, da je potrebno pogledati resnici v obraz. Titoizma danes ne velja posnemati, izkoristiti pa je potrebno zgodovinsko izkušnjo. Vrhunc jo v knjigi sooča s sedanjostjo, kar je storil tudi na predstavitvi knjige. Slovenija je članica EU, ki pa ima številne probleme. Kdo bolj kot mi, ki imamo izkušnjo titoizma, ve, kako reševati vprašanja odnosov med narodi, se je vprašal Vrhunec ter spomnil na projekt Bratstva in enotnosti.