Ponedeljek, 24. 9. 2018, 14.46
6 let, 2 meseca
Nevladne organizacije s tožbami nad ministrstvo za kulturo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Predstavniki šestih nevladnih organizacij so na današnji novinarski konferenci predstavili razloge, zaradi katerih so vložili tožbe zoper ministrstvo za kulturo. Kot pravijo, so se za tožbe odločili zaradi nepravilnosti pri vodenju postopka štiriletnega programskega razpisa, na odločbe ministrstva se namreč ni bilo mogoče pritožiti.
Nevladne organizacije so tožbe na upravnem sodišču vložile po tistem, ko so jih razburili rezultati razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018-2021, po katerem so nekatere nevladne organizacije dobile manj sredstev, druge pa ostale brez štiriletnega financiranja.
Tožba se osredotoča na postopek odločanja
Janez Janša iz zavoda Maska je pojasnil, da se tožba ne osredotoča na vsebino odločb omenjenega programskega razpisa, ampak na postopek odločanja. Ta je nepregleden, nejasen in nestrokoven, prevzemanje odgovornosti pa se prenaša s strokovnih komisij na ministra za kulturo in obratno. To vse, kar je bistvena težava, pa vpliva na razvoj organizacij, je poudaril.
Odvetnik Dino Bauk je pojasnil, da je znotraj tega vprašanja bistvena težava, na kateri temelji tožbeni zahtevek, ali so bile te odločbe dovolj obrazložene. Po njihovem prepričanju niso bile, "ta neobrazloženost odločb pa pod vprašaj postavlja strokovnost same odločitve".
"Ministrstvo je odtujen in vase zaprt birokratski stroj"
Ministrstvo za kulturo so tožili zavod Maska, Emanat, Zavod Delak, Mesto žensk - Društvo za promocijo žensk v kulturi, MoTA - Muzej tranzitorne umetnosti in Nomad Dance Academy Slovenija. V skupnem sporočilu za javnost so opozorili na netransparentnost postopka in zapisali, da se je ministrstvo "izkazalo za odtujen in vase zaprt birokratski stroj, nezainteresiran za živo umetniško dogajanje".
Na ministrstvu po besedah tožnikov trdijo, da so tožbe brezpredmetne, češ da so organizacije dobile sredstva za izvajanje projektov na drugih, kasnejših razpisih.
A ti razpisi, kot opozarjajo nevladniki, so neprimerljivi, takšno ravnanje, ki vodi v diskreditacijo tožečih organizacij pa nesprejemljivo. Zato spominjajo na v koalicijski pogodbi zapisane namere o urejanju položaja nevladnih organizacij, od novega ministra pa pričakujejo, da bo obljubljeno začel nemudoma izvajati.
Državni sekretar napovedal odprtost za dialog
Janšo čudi, da kulturna politika, "ni iznašla nekega mehanizma, da bi 25 let po tem, ko se je pojavil ta način produkcije, dala nevladnim organizacijam možnost kontinuiranega delovanja, po drugi strani pa istočasno našla vzvode, da bi nove organizacije, novi umetniki in nove prakse našli prostor in postali del uresničevanja javnega interesa v kulturi".
Ustanovitelj Zavoda Delak Dragan Živadinov pa se sprašuje, ali želi kulturna politika zavedno izbrisati kritično umetnost in ukiniti kritične nevladne organizacije, ali pa so za rezultate razpisa krivi nekompetentni uradniki.
Po prepričanju Luke Prinčiča iz zavoda Emanat je težava globlja, da ministrstvo za kulturo ne razume nevladnega sektorja, s čimer se je strinjal tudi predstavnik Nomad Dance Academy Slovenija Rok Vevar, ki je dejal, da imajo nevladne organizacije v javni sferi karakteristiko popolne anonimnosti. Po njegovem bi moralo ministrstvo nujno redefinirati tudi umetniško delo, ki ni zgolj proizvod, ampak ustvarjalni in proizvodni proces.
Novinarske konference sta se med drugim udeležila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jan Škoberne. Napovedal je odprtost za dialog in da bo v četrtek objavljen predlog zakona o kulturnem evru. Jadranka Plut pa je dodala, da se v tem trenutku "stvari že odvijajo" na področju pravilnika o strokovnih komisijah.
