Sreda, 2. 9. 2020, 4.05
4 leta, 2 meseca
Mesto plava: reke so v švicarskih mestih družabna središča #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
7
Reka Ren, Basel
"Je švicarski primer plavalne kulture v mestih mogoč tudi pri nas?"
Z zgornjim vprašanjem so v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pospremili odprtje razstave Mesto plava, s katero pri njih do 8. oktobra gostuje Švicarski arhitekturni muzej S AM.
V Švici so na kulturo kopanja v rekah v središčih mest upravičeno ponosni. V zadnjih nekaj desetletjih so mesta, kot so Basel, Bern, Zürich in Ženeva, postopoma očistila svoje reke in jih tako uredila, da je plavanje v njih zdaj ne le mogoče, temveč tudi prijetno, so pojasnili ustvarjalci razstave Mesto plava.
Reka Aare, Bern
Rečno plavanje v Švici je danes samoumevno, a ni naključno, poudarjajo ustvarjalci razstave. Je rezultat skrbno premišljenih posegov, tako političnih – prepoved fosfatov v čistilih v vsej Švici – kot fizičnih, na primer gradnje stopnic za lažji dostop do reke in izhod iz nje.
Reka Ren, Basel
V Baslu so intervencije države in tudi zasebnih organizacij ter razlitje kemikalij v Schweizerhallu spodbudili k ponovni vzpostavitvi rečnega plavanja na Renu. V Bernu pravi preporod doživlja večstoletna tradicija plavanja v reki Aare, to je postalo tako priljubljeno, da ustvarja celo nove varnostne in infrastrukturne izzive.
Reka Limmat, Zürich
Zgodovinska kopališča ob reki Limmat v Zürichu so jedro lokalne plavalne scene na reki in skrbijo za izjemno ambientalno pestrost. Kopalna kultura na reki Roni v Ženevi je samonikla in neformalna, nagle spremembe, ki jih trenutno doživlja, pa so izraz rečnih izzivov in potencialov.
Reka Rona, Ženeva
Na razstavi so predstavljeni tudi mednarodni projekti, ki poskušajo švicarski model plavanja v rekah prenesti v svoje lokalne kontekste, ob tem pa se v MAO sprašujejo, ali je švicarski primer plavalne kulture v mestih mogoč tudi pri nas. Na razstavi je predstavljen projekt Valentina Tribušona Ovsenika, ki v središče postavlja Ljubljanico kot enega osnovnih gradnikov mesta Ljubljana. Mesto je nastalo ob reki, ne obratno, toda razen v primeru središča mesta Ljubljanica za mesto skoraj ne obstaja, poudarja avtor.
Fužinska Copacabana
Breg Ljubljanice, ki bi bil lahko najbolj obljuden del mesta z raznolikim programom, je danes v najboljšem primeru improviziran park, opozarja Tribušon Ovsenik. S projektom Fužinska Copacabana predstavlja nabor možnosti, ki jih reka z arhitekturnimi posegi lahko ponudi prebivalcem mesta, in razbija mit, da so bregovi reke namenjeni le zelenim površinam.
Oglejte si še:
7