Ko družno sedemo pred televizijo, lahko stvari postanejo napete

"Po mojem mnenju nam kino, ki nas posede v tuj kraj med tuje ljudi, omogoča umik, če pa po drugi strani z družino sedemo skupaj pred televizijo … pa stvari začenjajo postajati napete," je izjavil režiser in igralec Rainer Werner Fassbinder, čigar citat si za eno od izhodišč jemlje tudi nova predstava zagrebškega kolektiva BADco, ki skozi svoje ustvarjanje sistematično raziskuje načela uprizarjanja in predstavljanja, in kot poudarja naveden citat, tudi razmerja in kontekste sprejemanja. S temi vprašanji se umetniki ukvarjajo tudi v svojem najnovejšem delu Kila histerije, pospešek …

V tem se izvajalci in avtorji, Pravdan Devlahović, Ana Kreitmeyer ali Darija Doždor, Nikolina Pristaš in Zrinka Užbinec, sprašujejo, kako lahko dramski material povzema zgodovinske procese, njihove notranje napetosti ter korake naprej in nazaj, ki presegajo gledališko realnost in osebe, in o njih govori? In kakšen dramski material je primerno sredstvo za predstavitev težavnosti današnje resničnosti? Odgovor na to skuša kolektiv BADco najti v zgodovinskem dialogu dveh umetnikov, dramatika Heinerja Müllerja in filmskega režiserja Alexandra Klugeja, ki sta se med televizijskim pogovorom o razpadu Sovjetske zveze vrnila k Brechtovi izjavi: "Nafta se zoperstavlja formi petih dejanj," ob tem pa naslovila tudi vprašanje epskega gledališča.

V sodobnosti se zagrebški umetniki tako obračajo k dialogu dveh umetnikov iz konca osemdesetih, v katerem sta se spekulativno lotila politike in družbenega preobrata. Z današnje točke pa njune misli odzvanjajo kot dokument naše sodobnosti.

V predstavo, ki si jo bo v Stari mestni elektrarni mogoče ogledati v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri, je pogovor med Alexandrom Klugejem in Heinerjem Müllerjem z naslovom Pesnik kot katapult metafor neposredno vključen. Navdih za nastalo pa so ustvarjalci črpali še iz del Douglasa Sirka, Rainerja Wernerja Fassbinderja, Pine Bausch, Michaela Heinricha in Timothyja Mitchella.

Umetniški fenomen na ogled tudi pri nas Zagrebški kolektiv, katerega delovne postopke opredeljuje v prvi vrsti prevzemanje izbranih načel iz posameznih umetnostnih medijev in njihovo prevajanje v gledališče, smo pri nas lahko spremljali tudi lani, ko so v projektnem prostoru Aksioma gostovali z instalacijo Odgovornost za videne stvari. S to so se ob delu hrvaškega multimedijskega umetnika Tomislava Gotovca (1937–2010) predstavljali leta 2011 v hrvaškem paviljonu na 54. beneškem umetnostnem bienalu.

Tokrat v Ljubljano skupina, ki jo od leta 2000 sestavljajo štirje koreografi oziroma plesalci, dva dramaturga in filozof, prihajajo na povabilo Zavoda Maske. Tukajšnjemu občinstvu pa je tako ponujena priložnost za ogled dela mednarodno prepoznavne uprizoritvene skupine. Umetniškega fenomena, katere predstave veljajo za svojstvena doživetja, saj v njih umetniki med drugim vedno znova rušijo in preoblikujejo ustaljene odnose med odrskim delom, izvajalci in občinstvom.

BADco so do zdaj ustvarili že več kot 15 predstav, ki so jih odigrali po vsej Evropi in v Združenih državah Amerike. Jedro skupine sestavljajo: Ivana Ivković, Ana Kreitmeyer, Tomislav Medak, Goran Sergej Pristaš, Nikolina Pristaš, Lovro Rumiha in Zrinka Užbinec.