Maskine novosti

Zavod za založništvo, produkcijo scenskih, interdisciplinarnih in vizualnih del, izobraževanje ter raziskovanje Maska je pomemben akter na sodobni slovenski, pa tudi mednarodni, umetnostni sceni. Kot pomembna družbenokritična platforma Maska producira tudi vitalno teoretsko in kritiško teorijo s področja scenskih in drugih sodobnih umetnostnih praks tako v lokalnih kot globalnih kontekstih. Z izdajanjem revije o scenskih umetnostih Maska to počne že od leta 1920 in je s tem najstarejša tovrstna publikacija v Evropi. Tokratna številka revije je posvečena konceptu narave ter njenim različnim branjem znotraj sodobnih umetnostnih praks in teoretskih premislekov, poletna izdaja se bo osredotočala na razvoj sodobnega plesa.

Maska, ki je zaradi svoje dvojezične izdaje v slovenščini in angleščini prisotna tudi v angleško govorečem okolju, si bo v prihodnjih letih svojo prisotnost zagotovila v širšem mednarodnem prostoru. Kot je pojasnila urednica revije Amelia Kraigher, so pred časom iz britanske založbe Intelecta navezali stik z njimi te jim ponudili petletno sozaložništvo in globalno distribucijo. In da bo ta res globalna, potrjuje tudi podatek, da bodo besedila revije Maska med drugim prevedena tudi v madarinščino.

Zbirka premislekov o gledališču V zbirki TRANSformacije je pod selekcijsko in uredniško taktirko Blaža Lukana in Primoža Jesenka izšlo delo Svobodne roke, Antologija teoretske misli o slovenskem gledališču (1899–1979).

V naboru premislekov o gledališču na Slovenskem je 30 prispevkov nabranih iz različnih virov, od časopisov, revij do teoretične literature. Med avtorji so danes že povsem neznana imena, znana in še aktivni pisci.

Naslov antologije Svobodne roke, kot je pojasnil Blaž Lukan, je vzet iz prispevka Franceta Koblarja, ki ga je avtor leta 1924 objavil v reviji Dom in svet ter v njem spregovoril o osamosvajanju gledališča od književnosti in vzpostavljanju tega kot samostojne estetske vrste.

Umetnik v času kapitalizma Najnovejše delo filozofinje in dramaturginje Bojane Kunst z naslovom Umetnik na delu, Bližina umetnosti in kapitalizma tematizira sodobne pogoje in status umetnikovega dela ter pri tem premišljuje o temeljnem vprašanju, kaj umetnost predstavlja danes ter kako se umešča v družbeni tukaj in zdaj.

Hibridni prostori umetnosti Zbornik Hibridni prostori umetnosti, ki so ga uredili Barbara Orel, Maja Šorli in Gašper Troha, skozi teoretične premisleke popisuje vmesne umetniške prakse v Sloveniji, ki so se pri nas začele razpirati v 90. letih prejšnjega stoletja ter skozi transdisciplinarnost in interdisciplinarnost naslovile tudi sočasno umetniško produkcijo.

V zborniku so zajete pluralistične umetniške geste, ki stopajo v različne družbeno-kulturne, politične in ekonomske okoliščine.

Tako zbornik o hibridnih prostorih umetnosti kot tudi antologija o slovenskem gledališču sta nastala v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo.