prazniki
Četrtek, 16. 12. 2021, 6.48
8 mesecev, 3 tedne
Vrhunec praznovanja: kako peneče vino okušamo?
Peneče vino nas skozi življenje spremlja ob vseh pomembnih dogodkih, rojstvih, rojstnih dnevih, zaključkih šolanja, porokah. Z njim zaznamujemo praznike in slovesnosti, ob novem letu z njim na vrhuncu zabave nazdravimo s prijatelji in družino. Vse pogosteje pa je prav peneče vino tudi prva izbira ob vsakodnevnih druženjih z najbližjimi ali pa le kot spremljava okusnim jedem. Pomembno je, da znamo izbrati pravo peneče vino za pravo priložnost, da v vinu uživamo, ga spoštujemo in znamo tudi pravilno okušati.
Na vrhuncu druženj nazdravljamo z vrhunsko penino.
Rojstni kraj slovenskih penečih vin: Gornja Radgona
Vsako vino ima svojo zgodbo in zgodba slovenskih penečih vin je stara že skoraj 170 let. Prva peneča vina so bila proizvedena že davnega leta 1852 v Gornji Radgoni, kjer že vsa ta leta podjetje Radgonske gorice ohranja tradicijo in proizvaja ugledne radgonske penine. Prav od tu izhaja prva prava slovenska penina, danes vsem znana pod imenom Zlata radgonska penina. Skupaj s Srebrno radgonsko penino sta tisti, ki z nami največkrat obeležita pomembne in prelomne, osebne in intimne, družabne in zabavne priložnosti.
Peneče vino in penina: kakšna je razlika?
Vsako peneče vino ni penina. Penina je zaščiteno ime oziroma označba, ki nam pove, da gre za slovensko peneče vino, za katero morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Peneče vino je penina, ko je ta:
• slovenska,
• kakovostna ali vrhunska in
• z zaščitenim geografskim poreklom vinorodnih okolišev v Sloveniji.
Penina prihaja le iz slovenskih vinogradov.
Zaščita porekla opredeli, kje se penina lahko proizvaja, iz katerih sort in kakšne proizvodne parametre mora doseči. Penine se lahko proizvajajo v vseh devetih vinorodnih okoliših Slovenije iz določenih sort vinske trte po določenih metodah. Obstajajo tudi slovenska peneča vina, ki niso penine, kot na primer biseri ali gazirana peneča vina.
Najbolj prodajana penina v Sloveniji je iz Radgonskih goric.
Najljubša slovenska penina je z nami že od leta 1977
Srebrna radgonska penina in Zlata radgonska penina že od njunega nastanka leta 1977 ohranjata primat na slovenskem trgu. Če v Sloveniji vprašate po najljubši penini, se bo najpogosteje slišalo: Srebrna! To potrjuje tudi dejstvo, da je najbolj prodajana penina v Sloveniji.
Pridelana je po metodi charmat s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla. Osnovno vino je pripravljeno iz več sort, tipičnih za radgonsko-kapelski vinorodni okoliš, vendar izključno iz vina ene trgatve. Srebrna radgonska penina na kvasovkah zori od šest do devet mesecev (Zlata pa najmanj 24 mesecev), zaradi česar nas poživlja z nekoliko lažjim okusom in izrazitejšo sadnostjo.
Kako se od penečega vina razlikuje šampanjec?
Zaščita porekla penečega vina ni samo slovenska specifika. Tudi drugod po svetu imajo peneča vina zaščitena imena in porekla. V pogovornem jeziku je tako beseda šampanjec pogosto uporabljena nepravilno. Ta namreč ni le še en izraz za peneče vino. Šampanjec je francosko peneče vino, ki prihaja iz vinorodne regije Šampanje (Champagne).
Duhovni oče šampanjca ali njegov izumitelj?
Iz zapisa angleška fizika Christopherja Merretta, ki je za londonsko Kraljevo družbo (Royal Society) že leta 1662 opisal, kako se peneče vino pripravi, gre razbrati, da naj bi prva peneča vina nastala v Angliji in ne v Šampanji. To je bilo kar šest let, preden je menih Pierre Pérignon postal kletar v opatiji v Hautvillersu. Zato celo v Franciji raje rečejo, da je dom Pérignon "duhovni oče šampanjca" in ne njegov izumitelj.
Penina: od suhe do sladke
Izberite penino za ustrezne priložnosti.
Za peneča vina v Evropski uniji obstaja sedem stopenj vsebnosti sladkorja, pri čemer je brut nature najbolj suho peneče vino, ki sploh ni sladko. Na drugi strani pa je peneče vino doux, ki velja za najbolj sladko vino. Večina penečih vin se razvršča nekje vmes med brut nature in doux.
Najbolj razširjena vrsta penečega vina je brut, ki zaradi vsebnosti do 15 gramov sladkorja na liter penečega vina omogoča raznovrstno uporabo. Večini okusov ustreza vrsta, imenovana sec (polsuho). Zanjo je značilno, da pooseblja ravnotežje med sladkostjo in kislostjo, ki pa se nagiba na stran rahle sladkosti. Peneče vino izrazito sladkega okusa pa je demi sec (polsladko).
Suha srebrna radgonska penina
Izberite svojo Srebrno radgonsko penino
Srebrna penina je lahko suha ali polsuha, kot roze pa je na voljo le sladka. V letu 2018 se je družini Srebrnih pridružila še Srebrna radgonska penina muškat, namenjena tistim, ki si želijo izrazito in intenzivno sortno aromatiko.
Suha Srebrna radgonska penina: ima za številne poznavalce zmagovit preplet vonjev in okusov. Modni svežini se pridružuje zaokrožen okus, zato je primerna za vsestransko uporabo. Idealna harmonija, ki prepriča večino.
Srebrna radgonska penina - rosé
Polsuha Srebrna radgonska penina: ker na koncu prevlada sladkor nad kislostjo, je kot nalašč za tiste, ki cenijo slajši okus. Nagradi nas s kompleksnostjo sadnih vonjev, zato je poroka z lažjo, svežo sladico kar prava izbira.
Za vsakogar, ki prisega na še bolj sladek okus, Srebrna penina ponudi tri možnosti: rosé (sladka) – zapeljiv vijoličast odtenek in izrazito sladek okus ob vonjih jagodičja; muškat (polsladka) – bogata aroma muškatnega cveta zlahka navduši poznavalca; traminec (polsladka) – značilna aroma po vrtnicah je sortna značilnost in velika odlika penine.
Kako pravilno okušati peneče vino?
Degustacija vina je zelo subjektivno početje, zato ima vsak pravico, da pije tisto vino, ki mu ugaja. Ni pa vseeno, kako okušamo peneče vino, če želimo, da nam že brbončice povedo, za katero vrsto gre, kakšne kakovosti je in celo od kod prihaja. Poglejmo si nekaj značilnosti:
Videz: peneče vino je lahko različnih odtenkov, ne sme pa biti pretirano rjavkasto. Večja obstojnost pene in venca na robu kozarca ter dolgo iskrenje, predvsem pa drobnost mehurčkov nakazujejo višjo kakovost.
Skrivnost okušanja temelji na lastnih izkušnjah, ki so neprecenljive.
Vonj: Če ne gre za aromatične sorte, kot sta na primer traminec ali muškat, je večina penečih vin precej nevtralnega vonja. Pričakujejo se predvsem fine aromatske zaznave, pri katerih se prepletajo cvetno-sadne, rastlinske, balzamične in druge arome.
IZBERITE SI NAJLJUBŠO PENINO.
Okus: Okus naj bo uravnotežen med kislostjo in sladkostjo, čeprav naj bo kislost vodilna, a brez trpkih not. Mehurčki se morajo v ustih kremasto porazgubiti.
Ocena: Skupno kakovost ocenimo na osnovi tipičnosti, intenzivnosti, polnosti in kompleksnosti lastnih zaznav. Degustacije se ni mogoče naučiti iz teorije, skrivnost tiči v lastnih izkušnjah.
Okušanje po korakih
Penino vedno nalivamo le v nagnjen kozarec.
Kozarec ob nalivanju vedno nagnemo, s čimer ohranimo v vinu več ogljikovega dioksida. Natočimo, nato pa malo počakamo, da se pena usede, in dotočimo, a le toliko, da je dovolj prostora za lahno vrtenje vina v kozarcu, s čimer lahko sprostimo manj hlapne arome.
Vonje najprej vdihnemo samo z nosom, nato naredimo požirek. Vino zadržimo v ustih, nato ga razpršimo po ustni votlini. Tako sprostimo težje hlapne arome, ki skozi nosni del žrela spet pridejo v nos, kar nam omogoča, da si ustvarimo mnenje o intenziteti in sestavljenosti zaznav. Finesa arom in eleganca okusa sta najpomembnejša znaka kakovosti penečih vin.
