"Večji delež oreščkov kot moke, naravne sestavine, samozavest, da se peke potice sploh lotite in da to počnete s pravim namenom, so zagotovilo, da bo potica uspela," vse, ki potico pečete prvič, spodbuja Romana Bohinc, vodja dejavnosti na Blejskem otoku, kjer potico pečejo vsak dan. Zakaj? Ker je obisk otoka praznik, potico pa v Sloveniji pečemo za praznike. Kako nastaja na najbolj znanem slovenskem otoku?
Medtem ko se v večini slovenskih domov vonj po potici širi predvsem v prazničnih dneh, lahko v kavarni na Blejskem otoku v njem uživate vsak dan. V čem je skrivnost dobre potice in katera je značilna za najbolj znani otoček v Sloveniji?
Blejski otok je eden najbolj prepoznavnih turističnih kotičkov Slovenije. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida
Blejski otok, enega od najbolj prepoznavnih turističnih biserov Slovenije, smo obiskali v zgodnjih jutranjih urah sredi delovnega tedna, a tudi takrat na otoku sredi jezera nismo bili sami. Turisti, večinoma iz azijskih držav, so že zarana zasedli otok in sleherni delček izkoriščali za fotografiranje in kopičenje popotniških spominov.
Žal tudi takih, ki zaradi njihovega bliskovitega menjavanja držav ne bodo trajali prav dolgo. Košček trajnega spomina smo si želeli zagotoviti tudi mi, ki smo ta dan pripravljali dva prispevka. Enega o obnovi Blejskega otoka, o kateri si lahko več preberete v prispevku Bled kljub množičnemu obisku ni izgubil svojega šarma, in drugega o poslanstvu potice, ki lepo sovpada z današnjim dnem.
Njeni pripravi smo bili priča v kavarni Potičnica, ki so jo na Blejskem otoku odprli spomladi leta 2012, potem ko so tam na pobudo blejskega župnika Janeza Ferkolja s pomočjo posebne projektne skupine, ki je zasnovala načrt za vsebinsko prenovo otoka, izvedli obsežna obnovitvena dela.
V Potičnici na Bledu pripravljajo potice različnih okusov. Med bolj nenavadnimi je potica z dimljeno postrvjo, del redne ponudbe pa je po zaslugi neveste, ki si je zaželela potice v oranžni barvi, tudi potica z nadevom iz muškatne buče. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida
Mladoporočenci, ki si za poročni dan privoščijo obisk Blejskega otoka, imajo težko nalogo. Ženin mora s svojo nevesto v naročju prehoditi vseh 99 stopnic, kar je vse prej kot mačji kašelj. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida
Prvi korak v tej smeri je prinesel prenovo lokala, v katerem je Potičnica, kavarna, v kateri lahko okušate potice in ste priča njihovi pripravi. Kavarna stoji na vrhu vzhodnega stopnišča, ki je zaradi 99 stopnic, po katerih mora ženin nositi nevesto, zelo dobro znano med mladoporočenci, v njej pa turisti lahko nakupijo spominke ter potešijo žejo in s koščkom potice zadovoljijo tudi lačne želodce.
"Namen prenove je bila oživitev dejavnosti na Blejskem otoku, ki smo mu želeli vdihniti sijajno podobo tudi v posvetnih spremljevalnih vsebinah," je razloge za prenovo opisala Romana Bohinc, vodja dejavnosti na Blejskem otoku.
Video: V čem je skrivnost dobre potice? Več oreščkov kot moke (to je pogosta napaka pri peki potice), naravne sestavine in pravi namen, pravi Romana Bohinc, vodja dejavnosti na Blejskem otoku.
"Pri prenovi smo izhajali iz dejstva, da je Blejski otok del starodavne romarske poti. Večina obiskovalcev je namreč pred leti na otok zahajala predvsem zaradi romanja. Pri tem so najprej obiskali cerkev, tam pozvonili na zvončku želja in si vzeli nekaj trenutkov zase, po dušni odvezi pa so si zaželeli tudi telesnega okrepčila. Danes s sodobnimi romarji, ki jim rečemo turisti, ni nič drugače. Romarji so nekoč po opravljeni maši in molitvi kaj spili in pojedli in to tradicijo želimo negovati tudi danes," je povedala sogovornica.
Foto: Sprehodite se skozi potično galerijo Matica Klanška Veleja.
Fotogalerija
1
/ 11
Po dušnem okrepčilu je čas za telesno
Na otoku se sicer zavedajo, da je današnji romar oziroma turist drugačen kot nekoč, a da še vedno ohranja navade romarja.
Tudi sodobni romarji, turisti, se radi ustavijo v cerkbi in pozvonijo na zvonu želja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida
"Večina obiskovalcev otoka še danes naprej obišče cerkev, si vzame nekaj trenutkov zase, se razgleda po otoku, nato pa pride na kavo. Ker smo izhajali iz dejstva, da je obisk otoka praznik, in ker smo na slovenskih tleh, kjer na praznične dni pečemo potico, smo si zaželeli, da bi tudi v našem lokalu dišalo po poticah.
Ravno zato se pečejo tukaj v Potičnici," je pojasnila Bohinčeva, ki je v kavarni odgovorna za recepture in pripravo potic, medtem ko morajo peko obvladati vsi, ki v kavarnici, kjer si je pripravo potice mogoče ogledati v živo, po predhodnem dogovoru pa lahko sodelujete tudi na delavnici peke potice, delajo.
Del ponudbe je tudi potica z drobnjakom in brusnicami. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Potičnica po potičnici
Kavarna nosi ime po potičnici, okroglem glinenem modelu, v katerem se peče potica. V njihovi ponudbi je kar 80 različnih vrst nadevov, sladkih in slanih.
V Sloveniji obstaja kar 50 avtohtonih receptov za potice. Etnolog Janez Bogataj jih je združil v monografiji Potice, v Potičnici pa jih pečejo po receptih samostanske kuhinje oziroma sestre Felicite Kalinšek.
Orehova potica je kraljica med poticami
Najbolj iskana je klasična orehova potica, ki jo gospodinje v Sloveniji že od nekdaj pečejo za velikonočne praznike. Pečena v okroglem pekaču v velikonočni košari jedi simbolizira Jezusovo krono. "Ravno zato tudi mi vztrajamo pri okrogli obliki in potice ne pečemo v pogačah ali štucah," je pojasnila sogovornica.
Nekatere potice se pečejo samo po predhodnem naročilu, na primer potica z dimljeno postrvjo, najbolj iskane pa so del vsakodnevne ponudbe na otoku.
Video: Kateri nadev je najbolj priljubljen?
Tik ob stopnicah, ki vodijo na Blejski otok, raste drevo fige. Figa je skupaj z lešniki tudi glavna sestavina potice, imenovane blejski otok. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida
Lešniki in fige
Za Blejski otok je značilna potica z nadevom iz lešnikov in fig. Zakaj ravno teh? Ker gre za rastlini, ki rasteta tudi na Blejskem otoku.
Razlagi, zakaj mediteranska rastlina smokva uspeva na gorenjskem otoku, sta dve. Prva se sklicuje na ugodno mikroklimo, ki jo ustvarja jezero kot akumulator toplote in nad otokom ustvarja zaščitno kupolo, druga pa razloge išče v verski plati. Po besedah blejskega župnika Ferkolja naj bi bil otok kot sveti kraj tako poseben, da mu tudi mraz ne more do živega.
V potici mora biti več oreščkov kot moke. To je bistvo njene sočnosti. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida
Potica ali povitica
Izraz potica je menda eden od tistih, ki se pri Slovencih v tujini obdrži najdlje. Tudi četrti in peti rodovi slovenskih izseljencev, ki so, vsaj nekateri, že zdavnaj opustili slovenski jezik, izraz potica še vedno poznajo, je povedala Romana.
Sam izraz potica izhaja iz dejstva, da gre za povit kolač, prvotno se je zato imenoval povitica. Stari arhivi pravijo, da rojstvo potice izvira iz dejstva, da so gospodinje povaljano testo za kruh potresale z različnimi sestavinami, da bi s tem izboljšale kruh, iz tega pa je nastala potica. Potico pečejo gospodinje in gospodinjci v vsej državi in je tista, ki najbolj zvesto predstavlja Slovenijo.
Fotogalerija
1
/ 4
Brez pomoči tehtnice
V Potičnici sestavin za pripravo potice ne tehtajo, ampak se zanašajo na občutek, "grif". Uporabljajo zgolj naravne sestavine. Maslo, s katerim premažejo pekač, je z ene od lokalnih kmetij. Orehe meljejo sami. Potico spečejo v električni peči, vse skupaj pa od priprave do konca peke traja slabe tri ure.
Ali ste za velikonočne praznike pripravili potico?
1,35
Blejski otok je eden najbolj prepoznavnih turističnih kotičkov Slovenije.
Blejski otok, enega od najbolj prepoznavnih turističnih biserov Slovenije, smo obiskali v zgodnjih jutranjih urah sredi delovnega tedna, a tudi takrat na otoku sredi jezera nismo bili sami. Turisti, večinoma iz azijskih držav, so že zarana zasedli otok in sleherni delček izkoriščali za fotografiranje in kopičenje popotniških spominov.
V Potičnici na Bledu pripravljajo potice različnih okusov. Med bolj nenavadnimi je potica z dimljeno postrvjo, del redne ponudbe pa je po zaslugi neveste, ki si je zaželela potice v oranžni barvi, tudi potica z nadevom iz muškatne buče.
Mladoporočenci, ki si za poročni dan privoščijo obisk Blejskega otoka, imajo težko nalogo. Ženin mora s svojo nevesto v naročju prehoditi vseh 99 stopnic, kar je vse prej kot mačji kašelj.
Tudi sodobni romarji, turisti, se radi ustavijo v cerkbi in pozvonijo na zvonu želja.
"Večina obiskovalcev otoka še danes naprej obišče cerkev, si vzame nekaj trenutkov zase, se razgleda po otoku, nato pa pride na kavo. Ker smo izhajali iz dejstva, da je obisk otoka praznik, in ker smo na slovenskih tleh, kjer na praznične dni pečemo potico, smo si zaželeli, da bi tudi v našem lokalu dišalo po poticah.
Del ponudbe je tudi potica z drobnjakom in brusnicami.
Potičnica po potičnici
Tik ob stopnicah, ki vodijo na Blejski otok, raste drevo fige. Figa je skupaj z lešniki tudi glavna sestavina potice, imenovane blejski otok.
V potici mora biti več oreščkov kot moke. To je bistvo njene sočnosti.
