Blejski otok: kljub množičnemu turizmu ni izgubil svojega šarma

Pravijo, da je na Blejskem otoku zaradi svetlobe vzhajajočega sonca najlepše ob sedmih zjutraj. Ni pa nujno, da bo zgodnji uri tam tudi mirno, saj je edini slovenski otok zagotovo ena najbolj priljubljenih turističnih točk pri nas.

Tisti, ki Blejski otok dobro poznajo, pravijo, da je tam najlepše ob sedmih zjutraj. Njegova čarobnost pa se ponovi tudi ob padanju mraka. Blejski otok je res klasika, a te težko pusti ravnodušnega.

Tisti, ki Blejski otok dobro poznajo, pravijo, da je tam najlepše ob sedmih zjutraj. Njegova čarobnost pa se ponovi tudi ob padanju mraka. Blejski otok je res klasika, a te težko pusti ravnodušnega. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Blejski otok vsako leto obišče več kot 120 tisoč ljudi, večinoma tujih obiskovalcev, ki svoje navdušenje nad krajem z vzkliki in vztrajnim fotografiranjem ob vsaki priložnosti kažejo že navsezgodaj zjutraj. Še posebej, če gre za azijske turiste, pritiskanja na fotoaparate ne manjka, pa naj bo to na terasi ob glavnih stopnicah, na stopnicah, pod stopnicami, pred kipom Marije Magdalene, v cerkvi, pred njo, ob zvonjenju na zvonu želja, na zvoniku, ob potici, pred potico ... Tako ob naravnih krasotah sredi jezera zanimiv za opazovanje postane tudi ta turistični, kulturni fenomen.

Na Blejskem otoku raste tudi figa, ki dvakrat letno obrodi. Na Gorenjskem uspeli sadež dodajajo poticam, ki jih pečejo na otoku. Pravijo namreč, da je obisk tega kraja kot praznik, zato na njem ponujajo to praznično sladico. Več o potičnici si lahko preberite jutri na Siol.net. Na Blejskem otoku raste tudi figa, ki dvakrat letno obrodi. Na Gorenjskem uspeli sadež dodajajo poticam, ki jih pečejo na otoku. Pravijo namreč, da je obisk tega kraja kot praznik, zato na njem ponujajo to praznično sladico. Več o potičnici si lahko preberite jutri na Siol.net. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Blejski otok je zagotovo ena od najbolj priljubljenih slovenskih turističnih točk, ki te kljub svojemu množičnemu slovesu in vsemu, kar ta prinaša zraven, ne more pustiti ravnodušnega.

Na Blejski otok le za pol ure

Vendar pa ima Blejski otok, ki je po denacionalizaciji leta 1991, kljub nasprotnim prizadevanjem v preteklosti, pod upravljanjem cerkev, tudi določene omejitve. Ena med njimi je, kot pravi blejski župnik Janez Ferkolj, da je to "edina turistična destinacija na svetu, kjer je postanek omejen - na okrog 30 minut". Ob teh ima v mislih vožnjo s pletno, še eno od tamkajšnjih znamenitosti. V tem primeru gre za dva metra širok in sedem metrov dolg lesen čoln, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Dodaja, da na otok tako za zdaj ni mogoče priti in denimo brati knjigo.

Vožnja s pletno na otok je ena od blejskih znamenitosti. Gre za dva metra širok in sedem metrov dolg lesen čoln, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Vožnja s pletno na otok je ena od blejskih znamenitosti. Gre za dva metra širok in sedem metrov dolg lesen čoln, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Vendar pa, kot pravi Robert Wilfan iz Čolnarskega združenja pletna Bled, ogled blejskega otoka s pletno ni časovno omejen. Kot pojasnjuje: "Pletnar se z gosti dogovori za okviren postanek. V kolikor kateri od njih želi ostati dlje od predvidenega ali oditi prej, se lahko vrne z drugo pletno ali redno linijo (električnim čolnom). Imeti pa mora račun, kar dokazuje, da je prevoz plačal pri pletnarju, ki ga je na otok pripeljal."

Na leto blejski otok obišče več kot 120 tisoč ljudi, večinoma tujih obiskovalcev, ki svoje navdušenje nad krajem lahko z vzkliki in vztrajnim fotografiranjem ob vsaki priložnosti kažejo že navsezgodaj zjutraj. Na leto blejski otok obišče več kot 120 tisoč ljudi, večinoma tujih obiskovalcev, ki svoje navdušenje nad krajem lahko z vzkliki in vztrajnim fotografiranjem ob vsaki priložnosti kažejo že navsezgodaj zjutraj. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Ledeniška tvorba, baročna cerkev

Blejsko jezero je ledeniška tvorba, stara nekaj deset tisoč let, današnjo obliko otoka pa so izoblikovali človeški posegi skozi stoletja. Nekatere arheološke najdbe dopuščajo možnost, da je bil poseljen že v mlajši kameni dobi, neolitiku, nedvomno pa se je to zgodilo v 7. stoletju pred našim štetjem, od daljni zgodovini zapisujejo na uradni spletni strani otoka.

Fasada otoške cerkve Marijinega vnebovzetja bo prenovljena do srede maja. Fasada otoške cerkve Marijinega vnebovzetja bo prenovljena do srede maja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Na njem je tudi več zgradb: cerkev Marijinega vnebovzetja, zvonik, cerkev, mežnarija in proštija in mala puščica. Otok je bil najprej posvečen Živi, poganski boginji ljubezni, po pokristjanjevanju pa je to zamenjala krščanska Marija.

Staroslovansko svetišče je tako nadomestila cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu, ki jo spremlja še kapela. Gotsko svetišče je bilo s posebnostjo - prosto stoječim 52 metrov visokim zvonikom zgrajeno leta 1465. Sedanji baročni videz je cerkev dobila sredi 17. stoletja, ko je nastalo tudi otoško znamenito stopnišče, ki ga oblikuje 99 stopnic.

Pogled z Blejskega otoka na vilo Bled in Titovo čajnico. Pogled z Blejskega otoka na vilo Bled in Titovo čajnico. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Njihovo simboliko skozi eksistencialistično perspektivo blejski župnik Janez Ferkolj prebira takole: "Stopnice odslikavajo vsakdanje življenje. Tako kot so si te podobne med sabo, tako so si podobni naši vsakdani. Ob čemer pa naj se človek vpraša, kje je, od kod prihaja, kam gre in kje se v življenju nahaja. Tu naj bi razmislil o svojem bivanju, se vprašal, ali je na vrhuncu, na začetku ali na koncu svojih poti in moči. Ob tem naj bi se tudi zavedali dragocenosti svojega zdravja, možnosti, talentov in dni, ki so nam namenjena."

Fotografije Blejskega otoka in jezera iz arhiva Muzeja novejše zgodovine

Bled, julij 1960. Bled, julij 1960. Foto: Joco Čermak, hrani: MNZS

Bled, svetovno prvenstvo v veslanju iz leta 1966. Bled, svetovno prvenstvo v veslanju iz leta 1966. Foto: Janez Lampič, hrani: MNZS

Kamp Bled, julij 1971. Kamp Bled, julij 1971. Foto: Foto: Rudi Paškulin, hrani: MNZS

Motošijöring (smučanje z vleko motocikla) na zaledenelem Blejskem jezeru januarja 1964.

Motošijöring (smučanje z vleko motocikla) na zaledenelem Blejskem jezeru januarja 1964. Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS

Poroke z vsega sveta

Še vedno je na otoku tudi živ običaj, da če se par želi poročiti v tamkajšnji cerkvi, mora ženin nevesto do tja odnesti po vseh 99 stopnicah.

Cerkvenih porok, v dogovoru z upravno enoto so mogoče tudi civilne, je približno 50 na leto. Ob katoliških pa potekajo tudi pravoslavne in evangeličanske, pripoveduje župnik Ferkolj. Na otoku se poročajo pari z vsega sveta, večinoma res tujci. Našteje države, iz katerih prihajajo: ZDA, Avstralija, Južna Afrika, Brazilija, Irska, Anglija, Švedska, Rusija, Ukrajina, Madžarska, Španija, Francija, Portugalska, Nemčija, Avstrija, Južna Koreja, Filipini, Japonska in druge.

Na Blejskem otoku se poročajo pari z vsega sveta, še vedno je živ običaj, da če se par  želi poročiti v cerkvi na otoku, mora ženin nevesto do tja odnesti po vseh 99 stopnicah. Na fotografiji sicer ne gre za poroko, na turističnem obisku sta obiskovalca uprizorila navado tega kraja. Na Blejskem otoku se poročajo pari z vsega sveta, še vedno je živ običaj, da če se par želi poročiti v cerkvi na otoku, mora ženin nevesto do tja odnesti po vseh 99 stopnicah. Na fotografiji sicer ne gre za poroko, na turističnem obisku sta obiskovalca uprizorila navado tega kraja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Blejski župnik tujce poroča v angleščini, francoščini in nemščini. To so jeziki, ki jih govori, v ostalih primerih pa se nauči besedo ali dve v jeziku para, da ju vsaj pozdravi v njuni govorici. "Gostom veliko pomeni, da slišijo kakšno besedo v svojem jeziku."

Termini porok rezervirani že za leto 2019

Poti izbire otoka za poroko so različne. "Nekateri sem pridejo kot študentje in se nanj želijo vrniti. Nekateri se tu zaljubijo, drugim pa ga predlagajo različne agencije, ki oglašujejo to možnost." Blejski župnik Janez Ferkolj. Blejski otok je namreč po denacionalizaciji leta 1991, kljub nasprotnim prizadevanjem v preteklosti, pod upravljanjem cerkve. Blejski župnik Janez Ferkolj. Blejski otok je namreč po denacionalizaciji leta 1991, kljub nasprotnim prizadevanjem v preteklosti, pod upravljanjem cerkve. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

O priljubljenosti lokacije priča tudi knjiga rezervacij, v katero je za naslednje leto vpisanih že prek 20 parov, datumi porok pa so izbrani tudi že za leto 2019. Število slavij na leto sicer ni omejeno, vendar pa jih ne more biti več kot pet na isti dan, pravi Ferkolj.

Spominov, povezanih s porokami, ki jih je v sedmih letih tu vodil, ima veliko. Posebej lepo se mu je zdelo, ko se je par, ženin iz Iraka in nevesta iz Belgije, tu poročil ob sedmih zjutraj, brez svatov. Pozabiti tudi ne more neveste iz afriške države Togo in ženina iz Nemčije, ki so ju spremljali tudi njeni najbližji, med "mašo pa plesali in peli, tako kot je pri njih v navadi".

Poroka, ki so jo odpovedali tik pred zdajci

Da se vse napovedane poroke nujno ne odvijejo, potrjujejo tudi izkušnje Ferkolja. Zgodilo se je, da so jo, ker je šel par dan pred izbranim datumom narazen, tako tik pred zdajci odpovedali. Med tem, ko so bili svatje iz Anglije že na Bledu. Med tem, ko je veter še ni preprečil. Zgodi se namreč, da na otok zaradi tovrstnih vremenskih razmer ni mogoče priti, pravi še sogovornik.

Po enoletnem restavriranju so v otoško cerkev namestili šrižnico, ki so jo tako po 300 letih vrnili v njeno izvorno stanje. Po enoletnem restavriranju so v otoško cerkev namestili šrižnico, ki so jo tako po 300 letih vrnili v njeno izvorno stanje. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Legende z otoka

Zgodb z otoka je tako nešteto, obstajajo pa tudi legende, povezane z njim.

Ena govori o njegovem nastanku, ki pripoveduje, kako tam, kjer je danes Blejsko jezero, včasih ni bilo vode, temveč dolina, sredi katere je stala velika skala. V mesečnih nočeh so se ob njej zbirale gorske vile in plesale, čez dan pa so tam pastirji pasli ovce.

Ker so živali popasle tudi travo, ki je rasla okrog skale na hribu, so se vile razjezile in pastirjem zagrozile, da če ne bodo ogradili skale na vrhu hriba, da zaščitijo travo, bodo to storile same. Pastirji tega res niso storili in ko si je nekega dne najmlajša in najlepša med vilami na trdi zemlji tam zlomila nogo, so se jim maščevale. Z bližnjih planin so priklicale vodo, ki je zalila dolino, sredi katere je ostal le majhen hrib. Tam pa so gorske vile lahko nemoteno plesale.

Druga različica pravi, da je v davni preteklosti otok nastal iz travnikov in pašnikov, sredi katerih je na griču stala Marijina kapelica. Na pašnikih se je pasla drobnica, ki je pogosto zašla v nezavarovano kapelico. Ker se ljudje, kljub božjim opozorilom, da živali skrunijo sveti kraj, niso odzvali, je ukrepal tako, da je pašnike zalil z vodo. Na ta način pa ogradil kapelico.

Video: Obnova Blejskega otoka

[video: 62563 / ]


 

Zvon želja

V otoški cerkvi je tudi zvon želja, s katerim je prav tako povezana legenda. Na blejskem otoku je živela mlada ženska, ki so ji razbojniki ubili moža in ga vrgli v jezero. V spomin nanj je zbrala vse svoje srebro in zlato ter ga dala vliti v zvonček, z željo, da ga daruje Marijini na jezeru. A med vožnjo na otok se je zaradi nevihte ta potopil. Gospa pa se je po tem v vsej svoji žalosti umaknila samostan v Rim. Po njeni smrti je papež na Blejski otok poslal drug zvon, ki izpolnjuje želje.

Župnik Ferkolj mu sam pravi tudi "zvonček duše, saj ne glede na to, kdo nanj pozvanja, zvonček enako zapoje".

Pred štirimi leti je bil obnovljen tudi zvonik, kjer je po kar nekaj stopnicah mogoče priti na vrh. Do tja, kjer se nahaja stara stolpna ura. Pred štirimi leti je bil obnovljen tudi zvonik, kjer je po kar nekaj stopnicah mogoče priti na vrh. Do tja, kjer se nahaja stara stolpna ura. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Novo centralno peč so na otok pripeljali s helikopterjem

Te dni je v otoško cerkev po enoletnem restavriranju prišla prižnica, ki so jo tako po 300 letih vrnili v njeno izvorno stanje.

Zvonik na Blejskem otoku ima še edini v Sloveniji stolpno uro, ki deluje na osnovi uteži in ne elektrike. Zvonik na Blejskem otoku ima še edini v Sloveniji stolpno uro, ki deluje na osnovi uteži in ne elektrike. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida "Na otoku se vsak dan nekaj spremeni, nekaj obnovi, dogradi," pravi sogovornik. Po več kot sto letih namreč po delih obnavljajo cerkev, katere pročelje je trenutno ovito v gradbene odre. Načrtujejo, da bodo s tem končali sredi maja, nato pa bodo sledila še ostala dela v notranjosti.

Seveda pa vsak poseg, gradnja ali urejanje na otoku zahtevajo svojevrstno logistiko. Stavbe so, kot pravi sogovornik, na njem gradili tako, da so "gradbeni material sem pripeljali pozimi, ko je bil led, gradili pa nato poleti". Tako si je mogoče zamisliti, da je bil zahteven projekt, sem pripeljati zgoraj omenjeni gradbeni oder, za katerega so najeli poseben čoln.

Še posebej pa je to veljalo za centralno peč. "Ko je izvajalec izvedel, kam bo šla ta peč, je želel, da jo sem pripeljemo s helikopterjem." In tako so tudi storili.

[video: 62564 / ]

Stara ura zvonika

Pred štirimi leti je bil obnovljen tudi zvonik, kjer je po kar nekaj stopnicah mogoče priti na vrh. Do tja, kjer se nahaja stara stolpna ura. »To je bila nekoč oprema vsakega zvonika, dokler je ni nadomestila elektrika. Danes je to edini tovrstni delujoči mehanizem na Slovenskem in deluje na osnovi uteži.« Njena prava dinamika se pokaže vsakih petnajst minut, še posebej pa ob polni uri, ko se v tok še dodatno spravi mehanizem povezan z zvonovi.

Sorodne vsebine

Komentarji

6
  • Zgodovinar_69 / 14.04.2017. ob 19:29

    Kako se razvija turizem ob jezeru, si lahko pogledate v Veldnu, v Avstriji. Pa je Bled zagotovo lepši. Če bi bili pri nas malo več sodelovali, bi Bled lahko prinesel vsaj 2x ali 3x več služb, turistov in prihodkov.

  • Zgodovinar_69 / 14.04.2017. ob 19:27

    Bled je res lep. Kljub temu je pa sramota, da ne morejo narediti normalne sprehajalne poti okoli jezera - pot je preozka, tako da se ponekod niti dva para ne moreta srečati. Zato se hodi po travi. Prav tako je sramota, da je tako malo ponudbe ob jezeru. Ker imajo določeni, s politiko povezani posamezniki ekskluzivne pravice. Tudi pletnarji bi lahko kdaj zapeljali do otoka s samo 80% zasedenostjo itd.

  • ana519 / 15.04.2017. ob 09:16

    Bleda brez otoka in cerkvice na njem-ni! Zato hvala za prispevek. V cerkvi pa verjetno nimajo "štrižnice" ampak prižnico (včasih so pridigali s prižnice, da se je bolje slišalo, ker ni bilo mikrofonov).

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano