Četrtek, 13. 4. 2017, 16.33
6 let, 6 mesecev
Najboljšo potico v Sloveniji je spekla Dolenjka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,65
Na Otočcu so priredili prvo ocenjevanje slovenskih potic, za katero upajo, da bo postalo tudi tradicionalno. Izmed 56 potic, kolikor jih je prispelo na ocenjevanje, so izbrali štiri najboljše. Zmaga je ostala na domačih tleh, na Dolenjskem.
"Zdaj vsaj nekaj tednov ne bom jedel potice," je po koncu trdega dela izjavil dr. Janez Bogataj. Znani slovenski etnolog je namreč predsedoval ocenjevalni komisiji, ki je na prvem vseslovenskem izboru najboljše potice na Gradu Otočec izbirala najboljše.
Zmagovalna potica ima kar tri nadeve
Naziv najboljše in "izrazito zlato medaljo", kot so povedali ocenjevalci, je odnesla Jožica Dorniž iz Novega mesta, ki je na ocenjevanje prinesla potico s kar tremi različnimi nadevi, orehovim, pehtranovim in makovim.
Zmagovalka Jožica Dorniž s predsednikom ocenjevalne komisije dr. Janezom Bogatajem
"Ta potica pripoveduje zgodbo o sožitju, o tem, da smo skupaj močnejši," je dejala zmagovalka, ki sicer ni profesionalna mojstrica, ampak je po poklicu novinarka, potice pa peče, ker jo to preprosto veseli.
Z njenim opisom so se strinjali tudi ocenjevalci, ki jih je navdušilo, kako lepo so se ti trije okusi v potici sešteli.
Drugo mesto je zasedla umetelna potica Jožice Peršoh iz Hajdine, ki je pravzaprav sestavljena iz več zvitkov. "Je že tako, da ob dobrem okusu šteje tudi to, da oko ne trpi," je pojasnil dr. Bogataj.
Na tretje mesto se je uvrstila pehtranova potica Silve Zupančič iz Šentjerneja. Kot je povedal etnolog, je prav pehtranova potica tista prava slovenska velikonočna potica, medtem ko je orehova bolj simbol božiča.
Posebna omemba za vegansko potico
Četrto mesto oziroma posebno omembo pa je osvojila potica, ki se je precej razlikovala od vseh preostalih. Šlo je namreč za vegansko potico iz polnozrnate pirine moke z rožičevim nadevom, rumeno barvo pa ji je namesto rumenjakov dala kurkuma, nam je pojasnila njena avtorica Tereza Poljanič, presno-veganska kuharica, ki jo marsikdo pozna tudi z malih zaslonov.
Tereza Poljanič je spekla vegansko potico in si z njo prislužila posebno omembo.
Prav ta potica je bila razlog, da so namesto treh razglasili kar štiri zmagovalne. Je veganska, še vedno pa prepoznavna, je pojasnil Bogataj, ki je imel le eno pripombo: ni se pekla v pravem modelu za potico.
"Potica je okrogel zvitek z različnimi nadevi, pečen v značilnem okroglem pekaču, potičniku. Vse drugo, štirioglato, so štruklji," je pribil dr. Bogataj, ki se sicer huduje predvsem nad trgovci, ki na svojih policah ne ponujajo primernih pekačev za naš nacionalni ponos.
"V Sloveniji marsikaj imenujemo potica, čeprav to ni," pravi dr. Janez Bogataj. "Potica je okrogel zvitek z različnimi nadevi, pečen v značilnem okroglem pekaču."
Vse potice na izboru so po koncu ocenjevanja prodali, dobiček pa bodo namenili dolenjskim šolarjem, katerih družine so v finančni stiski. Zmagovalne štiri pa so šle v prodajo na nekoliko spektakularnejši način, na dražbi, ki jo je vodil izkušen dražitelj Mitja Meršol. Za četrto- in tretjeuvrščeno je iztržil 150, za drugouvrščeno 200, za prvouvrščeno potico pa 250 evrov.
Mitja Meršol (skrajno levo) je vodil dražbo zmagovalnih potic, kot jih je ocenila ocenjevalna komisija (z desne proti levi): Dejan Pavlič, kuharski mojster z Gradu Otočec, Marlena Skvarča, nekdanja profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, in etnolog Janez Bogataj.
Ob tem pa je sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša povedala tudi, da se nadaljuje postopek zaščite slovenske potice v Evropski uniji, ki bi s tem dobila enak status kot prekmurska gibanica, belokranjska pogača in idrijski žlikrofi.
Kakšen bo recept za zaščiteno slovensko potico?
