Tudi vina imajo lahko telo

Lahko je pivo, lahka je margarina, tudi mleko, jogurt, piškoti, celo čokolada, ledeni čaj in kokakola. In vino. Vino je lahko, če je takšno njegovo telo.

Torej: vsako vino ima telo, ki definira njegovo strukturo. Načeloma ločimo polno, srednje in lahko telo. Telo vina določi stopnja alkohola, še bolj pa prisotnost sladkorja in taninov.

Polno telo imajo t. i. velika vina, pravijo jim tudi mišičnjaki. Navadno so to vina klasičnega bordojskega tipa in supertoskanci. Še pred nekaj leti so bila to najbolj modna vina na svetu. V veliki meri je k temu pripomogel Robert Parker s svojo najslavnejšo lestvico ocenjevanja vin. Ker ocene na njegovi lestvici pomenijo tudi, kako se bo vino prodajalo, je skupaj z njegovim vplivom na prodajo raslo tudi "parkeriziranje" vinskega okusa. Kajti gospod Parker prisega na zrela vina z okusom soda, visoko stopnjo alkohola in veliko taninov. Toda menda je tako le zato, ker v 70. letih, ko je začel ocenjevati vina, ni bilo drugega kot močni bordojci oziroma, kot je rekel, tedaj ni bilo mogoče ločiti chiantija od caberneta.

A časi se spreminjajo in tudi vinska moda se je obrnila, ne glede na Parkerjevo lestvico. Zdaj so v modi vina s srednjim in lahkim telesom. Kar se sliši tako, kot da bi govorili o konfekcijskih številkah. Vina srednjega telesnega tipa so merlot, shiraz in chianti, ki sicer imajo tanine, a ti ne prevladujejo. Lahka rdeča vina so trenutno najbolj priljubljena tudi zaradi trenda vin z nižjo alkoholno stopnjo. Med temi lažje pitnimi rdečimi vini so na prvem mestu beaujolais nouveau ali katerokoli drugo vino iz sorte gamay, pa modri pinot ali pri nas modra frankinja.

Če povemo v metaforah, je razlika med polno, srednjo in lahko telesno strukturo vina taka kot razlika med smetano in posnetim mlekom: polna vina so smetana, lahka so posneto mleko z 1,6 odstotka maščobe, srednja pa mleko s 3,5-odstotno maščobo. In tako kot pri mleku je tudi pri vinu – včasih nam zadiši smetana, včasih pa le sirotka.

Jakončič Merlot 2012 Kmetija Jakončič iz Goriških brd, ki jo zdaj vodi Aljoša, ima že dolgoletno tradicijo. Vina, ki jih pridelujejo Jakončičevi, so pridelana z ogromno znanja in ljubezni. So zelo sortna in imajo ogromno šarma. Mnogi se navdušujejo nad rdečo Carolino, ki je že vrsto let v samem vrhu slovenskih rdečih vin. Družina Jakončič je dosegla nekaj velikega, njeno ime je zagotovilo, da so vsa vina dobra.

Merlot je intenzivne granatno rdeče barve z lepimi vonjavami po gozdnih sadežih in rahlo barrique noto. Arome začimb in zelišč lepo dopolnita črni poper in rahel dim v ozadju. V ustih je vino suho, z elegantnimi in zrelimi tanini. Vino je harmonično, srednje močnega karakterja in z dolgim pookusom. Pripravljeno za pitje.

Ker gre za vino polnega okusa, bo najboljša kombinacija z rdečim mesom na žaru, divjačino, zrelim sirom in temno čokolado.

Sorta: merlot Stopnja alkohola: 13,5 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 9,60 evra, evino.si

Ocena: 8,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si