Petek, 23. 8. 2019, 18.46
5 let, 3 mesece
Slaba novica za gobarje: letos je gob manj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,70
7
Vsi tisti, ki si že manete roke in komaj čakate, da se v prihodnjih tednih odpravite v gozd po gobe, boste razočarani. Letos gobe zaradi nestanovitnega vremena rastejo nekoliko slabše kot pretekla leta, pravijo izkušeni gobarji.
V Sloveniji poznamo več kot 3.000 vrst gob, okrog 200 od teh je strupenih in niso primerne za uživanje. Kar nekaj pa jih je tudi zaščitenih in se jih ne sme nabirati, saj jim zaradi pretiranega nabiranja v preteklosti grozi, do bodo nekoč iz naših gozdov izginile.
Že kar nekaj časa je gobarjenje pri nas priljubljen hobi mnogih. Sploh konec poletja in jesenski meseci so čas, ko so gozdovi zaradi iskanja gob najbolj oblegani. Ne le pravi poznavalci, tudi mnogi za zdaj še bolj laični ljubitelji gob se odpravijo tja v upanju, da bodo našli čim več gob za različne kulinarične dobrote. A letos se ne veselite preveč, pravi Ana Ivanovič, predsednica enega najstarejših tovrstnih društev pri nas – Gobarskega društva Bisernica Celje.
"Letos je letina gob zelo slaba. Sama sem bila pred tremi dnevi tukaj pri nas na Pohorju, kjer običajno mrgoli gob tak čas. Našla sem deset golobic, pa še te so bile vse popolnoma gnile. Gobarji glede na poznavanje gob in izkušnje sklepamo, da je glavni krivec za to nestanovitno vreme. Čeprav je vlage dovolj, so noči absolutno prehladne, dnevi pa so bili v zadnjih tednih zelo vroči.
In te ekstremne temperaturne razlike med dnevom in nočjo za rast gob niso v redu, kajti gobe poleg vlage potrebujejo čim bolj konstantno temperaturo. Razlika med dnevom in nočjo torej ne sme biti prevelika," postreže z razlago sogovornica in doda: "Se morda spomnite tiste sopare v zraku, ki nastopi po kakšni poletni nevihti? To so idealni pogoji za gobe. To toplo, vlažno ozračje. In zdaj če pomislite na zadnje tedne, te poletne vlažne sopare skorajda nismo doživeli."
Idealna meseca za nabiranje gob sta september in oktober
Čeprav lahko kar nekaj gob v gozdu najdete tudi spomladi in zgodaj poleti (predvsem maja in junija), pa sta idealna meseca za gobarjenje september in oktober. "Ampak letošnjih pomladnih gob zaradi zelo slabega vremena v maju tudi ni bilo toliko kot v preteklih letih," pove gospa Ivanovič.
Najbolj strastni gobarji vam bodo znali povedati tudi, da kot z gobami najbolj bogata območja v Sloveniji prednjačijo tri: Pohorje, Pokljuka in gozdovi v okolici Novega mesta. Številni nabiralci pa imajo tudi svoje skrite kotičke, kamor hodijo po gobe, pa o njih nočejo na glas razglabljati, da tam naenkrat ne bi nastala prevelika gneča in da ne bi gob na njihovem priljubljenem nabirališču iztrebili.
Pri nabiranju gob upoštevajmo nekaj osnovnih pravil
Prav nabiranje prevelike količine gob in nepravi način nabiranja sta tisto, kar na dolgi rok škoduje njihovi rasti, saj lahko pripelje do iztrebljenja – sploh tistih že tako bolj ogroženih vrst. Zato je prav, da spoštujemo naravo in gobe ter se držimo gozdnega bontona. Pri nabiranju torej spoštujemo nekaj osnovnih pravil, opozarja predsednica Gobarskega društva Bisernica Celje.
- Dnevno lahko naberemo le dva kilograma gob in tega se moramo držati. To ne pomeni dva kilograma na posamezno nabiranje in da lahko gremo trikrat v istem dnevu na tri različne lokacije ter tam vsakič naberemo dva kilograma. To pomeni v celoti in kjerkoli že skupno dva kilograma na dan.
- Gobe nabiramo z nožem, ne s kakšnimi drugimi pripomočki, kajti z njimi bi lahko poškodovali njihovo rastišče in s tem onemogočili nadaljnjo razraščanje gob na tem mestu.
- Gobe vedno očistimo tam, kjer jih naberemo. "To je pomembno predvsem z vidika razmnoževanja gob. Ko namreč gobo obrežemo, če je malo nagnita ali načeta, oziroma če jo očistimo umazanije, s tem njene trose oziroma spore pustimo v gozdu, ti pa so osnova za rast novih gob," na kratko pojasni sogovornica. Trosi oziroma spore so mikroskopsko majhne celice, ki pri gobi v procesu razmnoževanja opravljajo podobno nalogo kot pri preostalih rastlinah semena. Ko se vrnejo v tla (lahko tudi v les ali v drugo organsko podlago), začnejo kaliti in tvoriti dolge nitke, imenovane hife. Hifa se potem razveja in iz nje zraste micelij. Po daljšem obdobju ob ugodnih razmerah iz micelija zraste nov mladi trosnjak (ki mu v vsakdanjem besednjaku rečemo kar goba) – ta je del glive, v njem pa se nato razvijajo novi trosi.
- Gob ne nabiramo v vrečko. Gobe, ki jih naberemo, potrebujejo zračno posodo, ne nepredušne plastične vrečke. Gobe zato največkrat nabiramo v luknjaste cekarje ali košare. Tudi to pravilo je bilo oblikovano z vidika pomembnosti nadaljnjega razmnoževanja gob – skozi luknje košare oziroma cekarja lahko namreč po gozdu med nabiranjem padajo prej omenjeni trosi.
- Nabiramo le gobe, ki jih poznamo, in ne trgamo zaščitenih gob. Če ne vemo z gotovostjo, za katero gobo gre in ali je sploh užitna, je ne utrgamo z namenom, da se bomo o njeni užitnosti odločali kasneje doma. Raje jo pustimo v naravi, da lahko raste in se razmnožuje naprej. Prav tako se ne dotikamo zaščitenih gob, ki so zaščitene z razlogom, saj jim že grozi iztrebljenje. O tem, katere spadajo v to kategorijo, na svojih spletnih straneh pišejo praktično vsa gobarska društva v Sloveniji, tako da lahko za seznamom pobrskate tam. Uredbo najdete tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številne ljudske modrosti o gobah zares držijo
Pregovor, da se nekaj tako hitro širi oziroma raste kot gobe po dežju, je vsekakor na mestu. Kot že omenjeno, gobe za dobro rast potrebujejo vlažno in dovolj toplo vreme, torej je dež zanje nujen.
Kako pa je z mitom, da goba nikoli ne bo zrasla na istem mestu? Je tudi v tej ljudski modrosti kaj resnice? Sogovornica pravi, da za določene vrste gob to vsekakor drži. "Tega sicer ne bi mogli posplošiti, a za številne vrste gob to drži. Ne bo zrasla čisto na istem mestu, kjer smo jo vzeli, bo pa zaradi tistega, kar se razrašča v njeni podrasti, torej zaradi hif, in pa zaradi trosov enkrat v prihodnje zrasla nekje blizu tega mesta, kjer smo jo odrezali. Mogoče se bo prestavila za kak meter sem ali za dva metra tja," še pojasni gospa Ivanovič.
Gobe ponujajo številne kulinarične užitke
Gobova juha, jajca z gobicami, rižota iz gob, pa dušene gobe z začimbami kot omaka za meso ali kot dodatek k prilogi je le nekaj tistih že vsem dobro poznanih jedi, ki jih ni težko pripraviti iz sveže nabranih gob. Ana Ivanovič, ki gobe nabira že od otroštva, pa postreže še z eno zanimivo kulinarično gobjo zamislijo – musako iz gob: "To je slastna in precej kalorična pojedina, ki pa jo pripravite dokaj hitro in za katero ne potrebujete velikega kuharskega znanja. Na plast krompirja zložite prepražene gobice, jih prekrijete z bešamelom, spet naložite plast krompirja, pa znova gobe in bešamel. Na koncu ne pozabite še na plast nastrganega sira, potem pa vse skupaj v pečico. To je vsa umetnost."
7