Četrtek, 8. 8. 2013, 10.55
9 let, 1 mesec
Istrska vina – nekaj, kar bi si lahko delili s Hrvati

Dejstvo je, da je slovenska Istra premajhna, da bi sama lahko promovirala svojo vinsko kulturo. Sploh pa – zakaj bi jo, če je geografsko in zgodovinsko del polotoka, ki večinoma spada pod Hrvaško. Istrani bi bili verjetno najbolj srečni, če bi bili ločeni tako od Hrvaške kot Slovenije in bi lahko še naprej bili le Istrani.
Križ in težave vina v Istri so, da se je zapredel v niti evropske birokracije. Teran je po evropski odločitvi lahko le slovenski, čeprav je v hrvaški Istri tako domač in tako zgodovinsko prisoten kot na Krasu. Poleg malvazije velja celo za najbolj razširjeno sorto istrskega vina. In res – zakaj si imena teran ne bi mogli deliti? Mar bodo Kraševci sami res bolje prodajali teran, kot bi ga skupaj s hrvaškimi Istrani, ki, če ne drugega, imajo precej daljšo tradicijo vinogradništva. Trdijo namreč, da je trto v Istro prinesel Mark Avrelij pred 2000 leti. Sam teran pa naj bi bil tam prisoten od 14. stoletja.
Med belimi vini ima podoben problem malvazija, ki znaša kar 60 odstotkov vse proizvodnje vina v Istri. A kaj, ko jo imamo tudi mi in Italijani, tako da Hrvatom nič ne pomaga, da je bila istrska malvazija proglašena za najboljšo hrvaško avtohtono sorto. Žal ni avtohtona, ker načeloma za vse malvazije velja, da imajo poreklo v stari Grčiji. Kakorkoli, tudi za slovensko malvazijo velja, da ji ne bi škodilo, če bi se promovirala skupaj s hrvaško. Konec koncev je med njimi nekaj res vrhunskih. Če prisegate na lestvico Roberta Parkerja, je recimo malvazija Amfora iz kleti Kabola dosegla 90 od stotih točk. Je bila kdaj na njegovi lestvici kakšna slovenska malvazija?
Mogoče je res že čas, da se nehamo pričkati, kaj je naše in kaj njihovo. Vinoljubcu je konec koncev popolnoma vseeno, s katere strani Dragonje je malvazija, pomembno je le, da je vrhunska. In te so na obeh straneh meje.
Malvazija je slamnato rumene barve z zlatimi odtenki. Nos je lep in čist, spominja na cvetico in citruse, v ozadju pa nas premami aroma akacije. V ustih je vino harmonično, čisto, elegantno in hkrati zelo sveže z lepo kislino. Pookus je srednje dolg.
Zaradi svoje živahnosti, svežine in lepe mineralnosti bo odlična izbira v teh vročih poletnih dneh.
To je vino, ki kar kliče po hrani. Postrežemo ga k raviolom z dimljeno skuto, ribam v pečici, brodetu, prava izbira pa bo tudi za k japonskim jedem.
Sorta: malvazija Stopnja alkohola: 12,5 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 12,90 evra, evino.si
Ocena: 8
Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si