Torek, 27. 10. 2020, 13.11
4 leta
Zaslovel je z romantičnimi komedijami, a o njih pravi, da so "grozna laž" #video
Z veseljem bi posnel nadaljevanje uspešnice Notting Hill z "umazano ločitvijo in potoki solz".
Britanskega igralca Hugha Granta so med svetovne zvezdnike izstrelile romantične komedije, kot sta Štiri poroke in pogreb ter Notting Hill. A če mislite, da je tudi on nepopravljiv romantik, se motite. Ne le zato, ker si je v svojih zvezah privoščil vrsto spodrsljajev, ampak tudi zato, ker je prepričan, da so romantične komedije, s katerimi se je proslavil, povsem nerealne.
Kaj se zgodi po domnevno srečnem koncu?
Šestdesetletni igralec je trenutno sredi promocije svoje nove serije Zlom (The Undoing) na HBO, a je ob njej spregovoril tudi o svojih preteklih uspešnicah in med drugim izjavil, da bi s soigralko Julio Roberts z veseljem posnel nadaljevanje filma Notting Hill, a z enim pogojem. "Rad bi posnel film, ki pokaže, kaj se zgodi potem," je dejal, "ki dokaže, kakšna grozna laž so bili ti filmi s srečnimi konci."
Z Julio Roberts v romantični komediji Notting Hill iz leta 1999
"Z Julio bi posnel umazano ločitev, ki je sledila. Z izjemno dragimi odvetniki, z vpletanjem otrok v ljubezensko dramo, s potoki solz, s psihološkimi brazgotinami, ki ostanejo za vedno," je izjavil, "tak film bi z veseljem posnel."
Zdaj je za takšne vloge "prestar in predebel"
Grant je bil večino svoje kariere zaščitni obraz romantičnih komedij in se je tega stereotipa otresel šele v zadnjih nekaj letih. Ko so ga novinarji The Hollywood Reporterja lani povprašali, ali je imel zaradi vlog v lahkotnih filmih kdaj manjvrednostni kompleks, je napol v šali napol zares izjavil: "Da, a zdaj vse manj, saj sem postal prestar in predebel, da bi jih še lahko igral. Zdaj ko sem snemal tudi drugačne projekte, se nekoliko manj sovražim."
Povedal je še, da so mu sicer res dolgo pripisovali le določen tip vlog, a tega prav nič ne obžaluje, saj je bil prav zaradi njih tako uspešen. "Zaslužil sem na kupe denarja in lahko sem srečen," je dejal, "prepričan sem, da je naloga igralcev, da ljudi zabavamo, ne pa, da doživljamo neko kvazireligiozno izkušnjo. Smo obrtniki, prav tako kot lučkarji in montažerji."
Oglejte si še: