Viktor za življenjsko delo prvič ženski

Nadaljujemo pregled nagrad viktor in že smo pri letu 1995, ki je bilo v znamenju Marjane Deržaj, saj je za svoje zimzelene glasbene uspešnice kot prva ženska dobila viktorja za življenjsko delo. Marjane ni treba posebej predstavljati, saj si še zdaj pogosto požvižgavamo njene nepozabne melodije Orion, Zemlja pleše in Poletna noč, se pa morda malo manj spomnimo dobitnika viktorja za posebne dosežke za televizijsko oddajo s humanitarnim sporočilom Matjaža Fistravca, ki je ustvaril film Brez. Z zlatimi črkami sta se v zgodovino posebnih dosežkov zapisala Brane Rončel in Roman Končar, ki je pred dvema letoma vodil podelitev, viktorja pa si je zaslužil za združitev televizijske, filmske in gledališke produkcije.

Viktorje za leto 1995 so podelili marca 1996 v Cankarjevem domu, prireditev pa sta vodila Barbra Drnač in Marjan Paternoster. Kot zanimivost naj povemo, da je bila voditeljica tudi med dobitniki viktorja, podelitve pa se nostalgično spominja: "Pravzaprav imam lepe spomine na omenjeno podelitev, saj me je k sodelovanju povabil urednik Stopa, tako da se je prvič zgodilo, da je bila voditeljica iz konkurenčne televizijske hiše, saj je bil prenos na nacionalki, jaz pa sem vodila oddajo na Kanalu A." Barbra nam je še povedala, da viktorja ni pričakovala, saj ga je dobila že prejšnje leto, si ga je pa želela za oddajo. K sodelovanju so organizatorji povabili tudi oblikovalca Alana Hranitelja, ki je Barbri sešil dve obleki in eno izmed njiju je čez deset let na podelitvi leta 2006 spet nosila.

Leta 1995 je medijski svet cvetel, zato so podelili kar dva radijska kipca, tri televizijske in tri za posebne dosežke. Glasbenega viktorja so popdesignovci vrnili čukom, najpopularnejša televizijska osebnost je postal Stojan Auer, medtem ko je Sašo Hribar še naprej kraljeval na radijskem stolčku. Med nagrajenci se je znašel tudi prvi kosmatinec – Radovedni Taček je postal najboljša zabavna oddaja.

Za zabavo gledalcev so poskrbeli Adi Smolar, Helena Blagne, Regina, Marta Zore in Vili Resnik. Sklepna točka je pripadla Borisu Permetu, ki je kavbojski pesmi priredil slovensko besedilo.