Petek, 20. 9. 2024, 13.23
3 mesece
Umrla etnomuzikologinja in glasbenica Mira Omerzel - Mirit
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,81
Poleg etnomuzikološkega terenskega raziskovanja, odkrivanja prazgodovinskih glasbil, zgodovinskega razvoja ter zvočnih podob slovenskih, evropskih in predklasičnih glasbil sveta se je Mira Omerzel - Mirit s sodelavci lotila še odkrivanja najgloblje biti zvoka in glasbe.
V 68. letu starosti je umrla etnomuzikologinja, glasbenica, pisateljica, zbiralka in raziskovalka predklasičnih in ljudskih glasbil Mira Omerzel - Mirit. Delovala je kot raziskovalka etnomuzikološke dediščine in zvoka, je objavljeno na spletni strani Slovenskega glasbenoinformacijskega centra - Sigic.
Mira Omerzel Mirit se je rodila leta 1956. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Vsa njena ustvarjalnost in dela ter tudi ansambelsko odrsko in koncertno delovanje temeljijo na modrostih različnih kultur preteklosti. Obiskala je mnoge modrece, zdravilce, svečenike, glasbenike in šamane različnih kultur na vseh celinah.
Odkrivala je najglobljo bit zvoka in glasbe
Pri 22 letih je leta 1978 sestavila ansambel Trutamora Slovenica – ansambel za arhivsko oživljanje slovenske glasbene dediščine, leta 1999 še ansambel Vedun – ansambel za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Leta 1995 je ustanovila slovansko-pitagorejsko katedro za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom – Veduna, ki pod tem imenom deluje od leta 2001. Z glasbenimi sodelavci je muzicirala doma in po svetu.
Poleg etnomuzikološkega terenskega raziskovanja, odkrivanja prazgodovinskih glasbil, zgodovinskega razvoja ter zvočnih podob slovenskih, evropskih in predklasičnih glasbil sveta se je s sodelavci lotila še odkrivanja najgloblje biti zvoka in glasbe.
Pred 20 leti prejela Štrekljevo nagrado
Njeno znanstvenoraziskovalno, umetniško poustvarjalno in pedagoško delo je bilo posvečeno tako razgaljanju čutnih (slušnih) in nadčutnih (duhovnih) sposobnosti in sporočil svetovne glasbene dediščine ter pozabljenih praks kot tudi odkrivanju zakonitosti človekovega življenja in bivanja, razkrivanju ciljev in namenov človekovega potovanja, še piše na spletni strani Sigica.
Leta 2004 je prejela Štrekljevo nagrado za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila v pesmi in besedi. Kot je pisalo v utemeljitvi, je z vztrajnim, temeljitim, discipliniranim in individualno zastavljenim delom na različnih poljih odkrivala zvok slovenskih pokrajin in ga tudi predstavljala na koncertnih odrih Evrope, Amerike in Afrike.
Z leti so jo vprašanja o izvoru zvoka peljala še v svet akustike zvoka, torej na področje fizike in še dlje, do raziskav in povezav s kvantno fiziko, ki je etnomuzikologijo potisnila v ospredje sodobne etnološke vede, je še pisalo v utemeljitvi.
