Iranska mladina v ilegalnem filmu

Film so namreč posneli ilegalno v Teheranu in dramatizira zgodbo iranske mladine, ki se upira uradnim strukturam islamske konservativne družbe. Borijo se za pravico do predzakonskih spolnih odnosov, do svoje glasbe, drog in pijače. Pogum, ki ga je filmska ekipa s Keshavarzom na čelu pokazala v deželi, kjer slavne iranske režiserje zapirajo, medtem ko drugi bežijo iz države, še posebej po spornih predsedniških volitvah, govori sam zase.

Redki prizori v iranskem filmu

Portret mladine, kot ga prikazuje Keshavarzov film, je redko viden v iranskih filmih. V njem mladi iščejo priložnost za naslednjo zabavo, iščejo steklenico pijače in spolno avanturo. Nič nenavadnega, vendar ne za iranski film. Gledalec se bo tu spomnil film Bahmana Ghobadija Nobody Knows About Persian Cats iz leta 2009, ki je prikazal teheransko underground sceno, še posebej indie rock sceno. Sicer je Ghobadijev film za spoznanje živahnejši, jasnejši v pripovednem toku in karakterjih.

Ahmadinedžad postavljen na laž

Keshavarz, ki je scenarij napisal s koproducentko Maryam Azadi, ponuja na trenutke malce zbegano zbirko karakterjev in zgodb. Vsi pripovedovalci zgodb se na svoj način soočajo z razočaranji nad represijo in cenzuro. Predsednik Mahmud Ahmadinedžad je nekoč dejal, da geji v Iranu ne obstajajo, tukaj vidimo, da to seveda ni res, spoznamo pa tudi lahko, kaj se jim dogaja, ko se znajdejo pred dogovorjeno zakonsko zvezo. Prav tako ni prostora za intimnosti med dekletom in fantom. Mlada pevka bi rada posnela ploščo, pa je ne more, ker so pevke prepovedane v Iranu, česar film sicer ne pojasni dovolj nazorno. Ženska išče ljubezen pri poročenem moškem in trdosrčnem fantu. In tako dalje.

Družinske razmere so samo orisane, vendar je fotografija odlična, glede na to, da so morali izkoristiti vsako priložnost, da so film sploh posneli. Šlo je namreč za produkcijo brez dovoljenja.

Preberite še: