Igralci, ki so režirali sami sebe #video

Warren Beatty (Nebesa lahko počakajo)

Ko Joeja Pendletona, nogometaša pri moštvu L. A. Rams, nestrpni angel malce prehitro povleče v onstranstvo, se vrne med žive v telesu umorjenega milijonarja. Medtem ko se trudi pomagati ekipi, ureja tudi zapletene posle svojega gostitelja, hkrati pa se zaljubi v angleško okoljevarstveno aktivistko (Julie Christie).

Fantazijska komedija Nebesa lahko počakajo (Heaven Can Wait, 1978), ki jo je Beatty režiral skupaj z Buckom Henryjem, je bila nominirana za devet oskarjev (slavila je v kategoriji najboljše scenografije) in prejela tri zlate globuse: za najboljšo komedijo leta, najboljšega igralca v komediji in najboljšo stransko igralko (Dyan Cannon).

Denzel Washington (Ograje)

Čustvena drama, ki jo je Denzel Washington posnel po scenariju in istoimenski večkrat nagrajeni gledališki igri pokojnega temnopoltega dramatika Augusta Wilsona, spremlja afroameriškega očeta iz delavskega razreda, ki v 50. letih prejšnjega stoletja poskuša skrbeti za svojo družino, pri čemer se spopada z duhovi iz lastne preteklosti.

Film Ograje (Fences, 2017) je na letošnji podelitvi oskarjev slavil v kategoriji najboljše igralke v stranski vlogi (Viola Davis), nominiran pa je bil še v treh drugih kategorijah: za najboljši film leta, najboljšega igralca v glavni vlogi (Washington) in najboljši prirejeni scenarij.

Clint Eastwood (Najini mostovi)

Pripoved o romanci med italijansko vojno vdovo Francesco (Meryl Streep), ki je z novim možem in njunima dvema otrokoma živela na osamljeni farmi v zvezni državi Iowa, in fotografom revije National Geographic Robertom Kincaidom (Clint Eastwood). Čeprav je ta trajala samo štiri dni, je za vedno spremenila življenji obeh.

Ljubezenska drama Najini mostovi (The Bridges of Madison County, 1995), Eastwoodova upodobitev istoimenske knjižne uspešnice Roberta Jamesa Wallerja, je v svetovnih kinematografih zaslužila 182 milijonov ameriških dolarjev, Streepova pa si je z vlogo Francesce prislužila deseto nominacijo za oskarja.

Roberto Benigni (Življenje je lepo)

Italijanskega juda Guida in njegovo družino med 2. svetovno vojno odpeljejo v nemško koncentracijsko taborišče. Guido poskuša svojega mladega sina obvarovati pred grozotami okrog njega tako, da mu kruto resničnost predstavi kot igro, katere zmagovalec naj bi na koncu dobil pravi pravcati tank.

Čeprav so Roberta Benignija – režiserja, soscenarista in glavnega igralca komične drame Življenje je lepo (La vita è bella/Life Is Beautiful, 1997) –, nekateri kritizirali, ker si je drznil o tako občutljivi temi posneti komedijo, to večine kritikov in gledalcev ni prav nič zmotilo.

Film je prejel veliko nagrado žirije na festivalu v Cannesu in tri oskarje – za najboljši tujejezični film, najboljšo dramatično glasbo (Nicola Piovani) in, na presenečenje številnih, najboljšega glavnega igralca, kar ni uspelo nobenemu drugemu režiserju iz našega izbora.

George Clooney (Varuhi zapuščine)

Na resničnih dogodkih zasnovana pripoved spremlja sedem direktorjev muzejev, kustosov, umetnikov, arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev, ki se med drugo svetovno vojno odpravijo na evropsko fronto, da bi rešili svetovne umetnine pred nacističnimi tatovi in jih vrnili upravičenim lastnikom.

Komična vojna drama Varuhi zapuščine (The Monuments Men, 2014) resda ni najbolj posrečen režijski projekt Georgea Clooneyja (pomislite na Lahko noč in srečno ter Marčeve ide), je pa zato toliko bolj posrečena igralska zasedba filma, v kateri najdemo še Matta Damona, Billa Murrayja, Johna Goodmana in Jeana Dujardina.

Ben Stiller (Zoolander 2)

Neprekosljivi maneken Derek Zoolander (Ben Stiller) je že pred leti zapustil modne steze, toda ko se začnejo vrstiti umori zvezdnikov, ki si tik pred smrtjo nadenejo njegovo značilno grimaso, mora neustrašni modni guru združiti moči z Interpolovo zapeljivo agentko Velentino (Penélope Cruz).

Scenarij za Zoolanderja 2 (20016), nadaljevanje satirične komedije iz leta 2001, sta napisala Ben Stiller in Justin Theroux, ki sta se podpisala že pod Stillerjevo uspešnico Tropski vihar (2008). Po prvotnih načrtih bi moral Theroux film tudi režirati, a se je na režijski stolček iz nepojasnjenih razlogov znova usedel Stiller.

Barbra Streisand (Yentl)

Poljska na začetku 20. stoletja. Do učenja judovskega prava so upravičeni zgolj fantje, zato oče Yentl poučuje na skrivaj. Ko ta umre, deklica ostane sama. Odloči se, da bo zapustila vas in se, preoblečena v fanta z imenom svojega pokojnega brata, vpisala v judovsko religiozno šolo ...

Romantično-glasbena drama Yentl (1983), ki jo je Barbra Streisand posnela po istoimenski gledališki igri, je prejela oskarja za najboljšo izvirno filmsko glasbo in dva zlata globusa – za najboljšo komedijo ali muzikal leta in najboljšo režijo. To pred tem ni uspelo še nobeni ženski.

Woody Allen (Sesuti Harry)

Woody Allen je eden najbolj produktivnih filmskih ustvarjalcev. V svoji karieri – ta se razteza čez šest desetletij – je spisal in režiral več kot 50 filmov, v večini pa je tudi igral.

To velja tudi za Sesutega Harryja (Deconstructing Harry, 1997) – črno komedijo o uspešnem, a nevrotičnem pisatelju s kaotičnim zasebnim življenjem, ki se pred prejetjem neke ugledne nagrade spopada s pisateljsko blokado, pri čemer se srečuje z namišljenimi in resničnimi osebnostmi iz svojih del.

V filmu, ki je avtorju prinesel novo nominacijo za oskarja za izvirni scenarij (Allen je bil za zlati kipec v različnih kategorijah nominiran že 24-krat, štiri pa je tudi prejel), igrajo še Julia Louis-Dreyfus, Tobey Maguire, Demi Moore, Paul Giamatti, Elisabeth Shue, Billy Crystal in pokojni Robin Williams.

Kevin Costner (Pleše z volkovi)

Poročnik John Dunbar si želi spoznati življenje v ameriški preriji, preden to popolnoma izgine. Premestijo ga v zapuščeno utrdbo, njegovi edini sosedje pa so Indijanci iz plemena Sujev. Čez čas premostijo jezikovne ovire, medsebojne strahove in nezaupanje ter postanejo prijatelji.

Epski vestern Pleše z volkovi (Dances with Wolves, 1990), ki ga je Kevin Costner posnel po istoimenskem romanu Michaela Blaka, je Akademija nagradila s sedmimi oskarji, dva od teh – za najboljši film leta in najboljšo režijo – pa sta romala v Costnerjeve roke.

Mel Gibson (Pogumno srce)

V poznem 13. stoletju se William Wallace (Mel Gibson) po dolgih letih vrne v svojo domovino, na Škotsko. Škotski kralj je umrl brez dediča in njegovega prestola se je polastil angleški kralj, neusmiljeni Edward Dolgonogi. Wallace postane vodja razcapane, vendar pogumne vojske, ki je odločena, da bo premagala veliko močnejše Angleže.

Gibsonov epski zgodovinski spektakel Pogumno srce (Braveheart, 1995) je bil nominiran za deset oskarjev in jih pet tudi prejel (najboljši film leta, najboljša režija, najboljša fotografija, najboljša maska in najboljša montaža zvočnih učinkov).

Gibson je pozneje režiral še tri izjemno uspešne zgodovinske filme – Kristusov pasijon, Apokalipto in Greben rešenih (vsi so na voljo v videoteki DKino) –, vendar v njih ni igral.

Branko Đurić - Đuro (Traktor, ljubezen in rock’n’roll)

Breza (Branko Đurić – Đuro), kmečki fant iz zakotne prekmurske vasi, želi s svojo električno kitaro nastopati na ljudskih veselicah, vendar mu to ob konkurenci tradicionalne ciganske bande, ki izvaja priljubljeno narodnozabavno glasbo, ne uspeva najbolje.

Uspe pa mu z njo osvojiti srce vaške lepotice Silvije (Tanja Ribič) – hčerke premožnega izseljenca v Švici, ki jo je oče poslal v domače kraje, da bi si tu našla moža z zdravimi koreninami.

Komično dramo Traktor, ljubezen in rock’n’roll (2008), katere zgodba je postavljena v zgodnja šestdeseta leta prejšnjega stoletja, je Branko Đurić posnel po romanu Ferija Lainščka Vankoštanc.

Bruce Lee (Na zmajevi poti)

V kitajski restavraciji v Rimu, ki je že več rodov v lasti ugledne družine, vlada kaos. Mafija jo hoče prevzeti in pri tem ne izbira sredstev. Plačanci grozijo gostom, pretepajo osebje in izsiljujejo lastnico, zato ta piše stricu v Hongkong, naj ji pošlje pomoč. Namesto odvetnika pride Tang Lang, ki se odločno upre mafiji.

Na zmajevi poti (The Way of the Dragon, 1972) je eden zadnjih filmov legendarnega Brucea Leeja in edini, pod katerim je ta podpisan kot režiser, producent, scenarist in glavni igralec.

Še ena zanimivost: film je po zaslugi borbenega prizora v rimskem Koloseju med svetovne filmske zvezde izstrelil Chucka Norrisa, ki se te dni mudi v Sloveniji.

Programska mesta na televiziji Telekoma Slovenije

*Velja za linearne programe.

**Brez slovenskih podnapisov.