Bi se družili z zvezdami Cannesa? #video

Do začetka jubilejne 70. izvedbe najprestižnejšega filmskega festivala na svetu nas loči še manj kot teden dni. Festival, ki bo letos potekal med 17. in 28. majem, vsako leto privabi na francosko riviero največja imena filmske industrije, projekcij filmov pa se lahko udeležijo samo povabljenci.

Za vse, ki boste ostali doma in bi kljub temu doživeli delček cannskega blišča, smo v videoteki DKino na televiziji Telekoma Slovenije pripravili izbor celovečercev, ki so v Cannesu prejeli katero od nagrad in pomagali pisati zgodovino tega festivala.

ZLATA PALMA

Najprestižnejšo nagrado mednarodnega filmskega festivala v Cannesu, Zlato palmo (Palme d'Or), podelijo najboljšemu celovečernemu filmu v tekmovalnem programu.

Jaz, Daniel Blake (I, Daniel Blake; 2016)

Brezkompromisna drama o moči sočutja in solidarnosti v boju proti birokratski brezbrižnosti sistema, ki je veteranskemu režiserju Kenu Loachu prinesla drugo zlato palmo.

Newcastle, Velika Britanija. Devetinpetdesetletni Daniel Blake, ki je vse življenje delal kot tesar, zaradi zdravstvenih težav zdaj prvič potrebuje pomoč države. Spoprijatelji se s Katie, mlado materjo samohranilko z dvema otrokoma, ki ji v mestu ravno dodelijo socialno stanovanje.

Daniel in Katie se znajdeta v birokratskem labirintu socialnih institucij, za katere se zdi, da v vseh prosilcih za pomoč vidijo le prevarante in lenuhe.

Dheepan (2015)

Kriminalna drama Jacquesa Audiarda (Prerok, Rja in kost) o treh šrilanških priseljencih, ki v Franciji iščejo priložnost za nov začetek.

Da bi ubežali krempljem državljanske vojne na Šrilanki, se borec Tamilskih tigrov, mlada ženska in osirotela deklica pretvarjajo, da so družina.

Pot jih vodi v Francijo, kjer se nastanijo v eni izmed zanikrnih predmestnih sosesk.

Čeprav se med seboj komajda poznajo, si tu poskušajo ustvariti novo življenje. A sčasoma se izkaže, da so tudi pariške ulice svojevrstna bojišča in stare vojne rane se začnejo odpirati.

Zimsko spanje (Kış Uykusu/Winter Sleep, 2014)

Subtilna čehovska značajska študija velikana sodobnega avtorskega filma Nuria Bilga Ceylana, postavljena v slikovito kapadoško pokrajino.

Aydin je nekdanji igralec, ki vodi majhen hotel v odročni vasi v osrednji Anatoliji, v prostem času pa piše kolumno za lokalni časopis ter snuje knjigo o turškem gledališču.

Z mlado ženo Nihal imata buren zakon, nič bolj umirjeno pa ni življenje njegove nedavno ločene sestre Necle.

Pozimi, ko turisti odidejo in pokrajino prekrije sneg, se hotel spremeni v zatočišče, a obenem prostor, ki prikliče na dan speče napetosti in zamere.

​Adelino življenje (La vie d'Adèle, 2013)

Drzna pripoved Abdellatif Kechicha o strastnem razmerju med občutljivo srednješolko (Adèle Exarchopoulos) in svobodomiselno študentko umetnosti (Léa Seydoux).

Adèle je 15-letna dijakinja, ki ne dvomi o tem, da dekleta hodijo s fanti. Kljub temu ji razmerje s starejšim fantom ne prinese sreče. Nekega dne se na ulici zagleda v Emmo, študentko umetnosti z modrimi lasmi.

Ko jo Adèle spozna, se najprej poglobita v debato o filozofiji in glasbi, o Sartru in Marleyju, nato pa ji Emma postopoma začenja razkrivati svet pristnega poželenja. Adèle se začne hkrati odkrivati in izgubljati v tej novi izkušnji, ki jo privede v spor s sabo in z okolico.

Ljubezen (Amour, 2012)

Briljantno odigrana in mojstrsko zrežirana drama Michaela Hanekeja o moči ljubezni in spoprijemanju s smrtjo, ki je prejela tujejezičnega oskarja in bila razglašena za evropski film leta.

Georges in Anne sta upokojena učitelja glasbe, ki živita zadovoljno in umirjeno življenje v svojem pariškem stanovanju, predana drug drugemu in svoji strasti do glasbe. Njuna hči, prav tako glasbenica, živi s svojo družino v tujini.

Nekega dne Anne zadane kap. Čeprav si opomore, se njeno stanje hitro slabša. Brezpogojna ljubezen starega para se znajde še pred zadnjo preizkušnjo.

VELIKA NAGRADA ŽIRIJE (GRAND PRIX)

Druga najprestižnejša nagrada festivala za zlato palmo.

Savlov sin (Saul fia/Son of Saul, 2015)

Madžarski režiser László Nemes predstavlja dosleden oris vsakdana v nacističnem koncentracijskem taborišču, ki so ga številni označili za najboljši film leta 2015.

Oktober leta 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Savel Ausländer je madžarski ujetnik in član sonderkommandov, skupine judovskih zapornikov, ki živijo ločeno od preostalih sojetnikov in so prisiljeni sodelovati pri množičnih usmrtitvah.

Med delom v krematoriju Savel odkrije truplo dečka, za katerega trdi, da je njegov sin. V trenutku razodetja si zada na videz nemogočo nalogo: rešiti truplo in omogočiti otroku dostojen pokop.

Čudesa (La Meraviglie/The Wonders, 2014)

Rahločuten portret družine čebelarjev, ki se na podeželju med Toskano in Umbrijo upira vdoru zunanjega sveta, da bi lahko živela po svoje.

Najstnica Gelsomina s tremi sestrami odrašča v zakotni podeželski vasici, kjer se čas vrti po ustaljenih zakonih narave in pod strogim nadzorom zaščitniškega očeta družine.

Toda neko poletje njihova življenja obrneta na glavo prihod uporniškega nemškega mladeniča in hkratna udeležba lokalne skupnosti v televizijski oddaji slavne zvezdnice. Posledični vdor sodobnih družbenih pravil ogrozi tradicionalna družinska razmerja in navade.

Resničnost (Reality, 2012)

Satirična fellinijevska pravljica režiserja Gomore Mattea Garrona o učinkih resničnostne televizije na običajnega človeka, umeščena v postberlusconijevsko Italijo.

Luciano je tipičen neapeljski prodajalec rib – rojen igralec, ki nikoli ne zamudi priložnosti za nastop pred svojimi strankami in številnimi sorodniki.

Nekega dne ga družina pregovori, naj se preizkusi v resničnostnem šovu Big Brother.

Luciano sprejme izziv in se odpravi na avdicijo v Cinecittà. A bolj ko sanjari o svoji skorajšnji slavi, bolj izkrivljeno postaja njegovo dojemanje resničnosti.

Božji možje (Of Gods and Men, 2010)

Sočuten poziv k spravi in medkulturnemu razumevanju ter subtilna, človečna študija religije in vzgibov verujočih.

Zgodba temelji na resničnih dogodkih iz leta 1996, ko so v nemirni Alžiriji ugrabili in usmrtili sedem od devetih francoskih menihov.

Ti so v trapističnem samostanu v slogi živeli z lokalnim muslimanskim prebivalstvom ter skrbeli za žrtve državljanske vojne med skrajnimi islamisti in vojsko.

Toda položaj se slabša in menihi so postavljeni pred težko odločitev: ali naj zaradi vse večje nevarnosti zapustijo samostan ali pa ostanejo ter vztrajajo v svoji veri in skrbi za krajane? Odločijo se ostati, vse do bridkega konca.

Prerok (Un prophète/A Prophet, 2009)

Silovita, za tujejezičnega oskarja nominirana kriminalna drama Jacquesa Audiarda o mladeniču arabskega rodu, ki se v francoskem zaporu prelevi v mafijskega vodjo.

Film prikazuje zgodbo o mladeniču arabskega rodu, ki pristane v francoskem zaporu.

Devetnajstletnega Malika po prihodu v ječo pod svoje okrilje vzame brezkompromisni vodja korziške zaporniške tople Cesar in novincu naroči, naj umori enega od sojetnikov.

Po uspešno opravljeni nalogi Maliku zaupajo tudi druge kriminalne posle, tako znotraj kot tudi zunaj zaporniških zidov, toda cena novega življenje je višja, kot si Malik lahko predstavlja.

Posebna nagrada žirije velja za tretjo najprestižnejšo nagrado canskega filmskega festivala.

Angelski delež (The Angels' Share, 2012)

Komedija, s katero se je veteran Ken Loach vrnil v svet simpatičnih zgub in malih kriminalcev, kjer je namesto obupa našel humor, optimizem in vero v človeško dobroto.

Robbie, težaven mladenič iz Glasgowa, med opravljanjem družbeno koristnih del, ki mu jih je namesto zaporne kazni naložilo sodišče, spozna dobrosrčnega nadzornika Harryja ter Rhina, Alberta in Mo, ki zaradi svoje preteklosti ravno tako kot on ne morejo najti zaposlitve.

Ko Harry pisano druščino uvede v skrivnosti, finese in radosti pokušnje viskijev, Robbie odkrije, da ima nos za to žlahtno žgano pijačo. Kdo bi si mislil, da bo njihovo življenje na glavo obrnil alkohol – pa ne kakšno poceni pivo, ampak eden od najboljših viskijev na svetu …

Polkovnik Redl (Oberst Redl/Colonel Redl, 1985)

Za tujejezičnega oskarja nominirana mojstrovina o homoseksualnem polkovniku v avstro-ogrski vojski, ki jo je po resničnih dogodkih posnel legendarni madžarski režiser István Szabó.

Avstro-ogrska monarhija v začetku 20. stoletja. Ukrajinec Alfred Redl, sin revnega železničarja, z zagrizenim delom v vojski hitro napreduje.

Zaradi marljivosti in znanja tujih jezikov ga povišajo v polkovnika in ga pošljejo vohunit med Ruse. Redl se znajde: dela za obe strani, za plačilo zahteva seksualne usluge in s tem teši svoje homoseksualne strasti.

Ko pa prekriža načrte prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je njegovega uspeha konec.

Ena od nagrad, ki jih žirija podeljuje ustvarjalcem tekmovalnih filmov v različnih kategorijah (druge so še nagrada za najboljšega igralca, igralko in scenarij ter za najboljši kratki film).

Hou Hsiao-hsien za Morilko (Nie yin niang/The Assassin, 2015)

Tajvanski mojster Hou Hsiao-hsien predstavlja vizualno osupljivo zgodbo o skrivnostni pravičniški morilki, ki se znajde pred težko dilemo.

Kitajska, deveto stoletje. Desetletno generalovo hči Nie Yinniang ugrabi nuna in jo izuči za izjemno borko – pravičniško morilko, ki naj odstrani krute, skorumpirane lokalne glavarje

 Toda nekega dne ji ena od nalog spodleti in njena gospodarica jo pošlje nazaj v rojstni kraj s težko nalogo: ubiti mora moškega, ki mu je bila obljubljena – svojega bratranca na čelu največjega vojaškega območja na severu Kitajske.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO IGRALKO

Julianne Moore za Poti k zvezdam (Maps to the Stars, 2014)

Komična satira losangeleške filmske industrije, v kateri se David Cronenberg odkrito norčuje iz nekaterih najvidnejših zvezdnikov današnje pop kulture.

Mlada Agatha se po letih v sanatoriju za piromane vrne domov, kjer sreča brata Benjieja, otroškega filmskega zvezdnika, ki se je pred kratkim vrnil s klinike za odvisnike.

Benjie se s pomočjo mame Cristine pogaja za vlogo v novem filmu, oče družine, televizijski psiholog Stafford, pa pomaga pozabljeni zvezdnici Havani premagati spomine na zlorabe sadistične mame, prav tako igralke.

Emmanuelle Bercot za film Moj kralj (Mon roi/My King, 2015)

Romantična drama o odvetnici, ki pristane v rehabilitacijskem centru, kjer pod vplivom sredstev proti bolečinam začne premišljevati o svojem uničujočem razmerju z zapeljivim moškim.

Po hudi smučarski nezgodi se je odvetnica Tony znašla v rehabilitacijskem centru.

Odvisna od tuje pomoči in sredstev proti bolečinam obuja spomine na burno zgodbo, ki jo je preživela z Georgiem (Vincent Cassel).

Zakaj sta se ljubila? Kdo je v resnici moški, ki ga je oboževala? Kako je lahko podlegla tako dušeči in uničevalni strasti? Za Tony se začenja težavno postavljanje na noge, ki jo bo morda osvobodilo.

Bérénice Bejo za Preteklost (Le passé/The Past, 2013)

Intenzivna družinska drama iranskega režiserja Ločitve in Trgovskega potnika Asgharja Farhadija, ki v slogu napete detektivke raziskuje zapletene medčloveške odnose in razkriva relativnost resnice.

Murielle in Mounir sta strastno zaljubljena. Mounir živi z družinskim zdravnikom dr. Pingetom, ki mu že od malega zagotavlja udobno življenje.

Ko se par odloči poročiti in si ustvariti lastno družino, se kmalu izkaže, kako neznosna je njuna odvisnost od zdravnika.

Murielle postane ujetnica napetega čustvenega ozračja, zadušljive ječe, ki družino nezadržno vodi na tragični rob prepada.

Kirsten Dunst za Melanholijo (Melancholia, 2011)

Lars von Trier predstavlja osupljivo avdiovizualno fantazijo epskih razsežnosti in wagnerjanskega duha, ki žanr poročne komedije brezšivno zasuka v film psihološke in kozmične katastrofe.

Justine in Michael praznujeta svojo poroko na razkošni zabavi v imenitnem domovanju njene sestre Claire in svaka Johna.

A naj se manično-depresivna nevesta še tako trudi, se poročno slavje kmalu sprevrže v popolno katastrofo: družinske napetosti se stopnjujejo, zakoni se krhajo.

Zemlji pa se medtem neusmiljeno približuje orjaški pobegli planet Melanholija ...

Charlotte Gainsbourg za Antikrista (Antichrist, 2009)

Eden najbolj šokantnih in kontroverznih filmov Cannesa 2009, pod katerega se je podpisal razvpiti v Lars von Trier – persona non grata Cannesa 2011.

Film prikazuje zgodbo žalujočega para, ki se po tragični smrti sina znajde v čustveni slepi ulici.

Mož poskuša pomagati ženi in jo s pomočjo terapije vodi v odkrivanje strahov, ki mučijo njeno dušo.

Pot ju vodi v osamo neokrnjene narave, toda divjina in skrivnosti iz preteklosti na površje naplavijo nepredstavljivo človeško zlo, ki ne pozna ljubezni ali usmiljenja.

Tekmovalno sekcijo Un Certain Regard so v Cannesu uvedli leta 1978 (žirija nagrade znotraj tega sklopa podeljuje od leta 1998), z njo pa želijo prireditelji opozoriti na mlade, inovativne in drzne filmske ustvarjalce.

Ovna (Hrútar/Rams, 2015)

Islandsko-danska komična drama o odtujenih bratih, ki združita moči, da bi rešila tisto najpomembnejše. Zmagovalni film 26. Liffa!

V odročni vasici sredi prostranih islandskih planjav dva trmasta brata predano skrbita vsak za svojo čredo ovac plemenitega porekla in skladnih proporcev.

Kiddi in Gummi živita drug ob drugem, a že štiri desetletja nista spregovorila niti besede. Potem pa Kiddijevo čredo prizadene nalezljiva bolezen, zaradi katere inšpekcija odredi odstrel vseh ovc v dolini.

Beli bog (Fehér isten/White God, 2014)

Pretresljiva tehnična bravura o pasjem krdelu, ki se upre človekovi okrutni potrebi po dominaciji in samovolji. Madžarski kandidat za tujejezičnega oskarja.

13-letna Lili je zelo navezana na psa Hagna, toda zaradi novega zakona o kaznovanju lastnikov psov mešanih pasem ga Lilijin oče nekega dne pusti v mestu. Hagen neumorno išče svojo lastnico, naposled pa se pridruži tropu potepuških psov.

Hagen kmalu pristane v rokah konjedercev, zaradi številnih zlorab pa se naposled upre in z drugimi psi pobegne ter zaneti upor proti okrutnim ljudem.

Edina, ki lahko prepreči usodni spopad med ljudmi in psi, je mala Lili, ki še vedno ni pozabila svojega štirinožnega prijatelja.

Slika, ki je ni (L'image manquante/The Missing Picture, 2013)

Za tujejezičnega oskarja nominiran okumentarec, ki nam pričara nepozabno podobo nepredstavljivega: življenja in smrti v času Pol Potovega režima Rdečih Kmerov.

Med 1,4 in 2,2 milijona – to je približna ocena števila žrtev režima Rdečih Kmerov, ki so v današnji Kambodži vladali med letoma 1975 in 1979. Med njimi so bili tudi starši, bratje, sestre in drugi sorodniki avtorja dokumentarnega filma Slika, ki je ni.

Ta skozi arhivske posnetke in scene, ustvarjene z glinenimi figuricami, pripoveduje svojo intimno zgodbo razčlovečenja v delavskih in prevzgojnih taboriščih, njegova osebna izpoved pa se prepleta s slogani, ki naj bi iz taboriščnikov naredili revolucionarje in zveste služabnike sistema.

Višja sila (Turist/Force Majeure, 2014)

Komična drama švedskega režiserja Rubena Östlunda, ki z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini.

Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe.

Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro. V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke.

A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.

Sol Zemlje (The Salt of the Earth, 2014)

Življenje in delo Sebastiãa Salgada, enega največjih mojstrov reportažne fotografije, v za oskarja nominiranemu dokumentarcu, ki sta ga posnela njegov sin Juliano in Wim Wenders.

Znameniti brazilski fotograf Sebastião Salgado je zadnjih štirideset let potoval po različnih celinah in v objektiv ujel dogodke, ki so ga globoko zaznamovali: vojne, lakoto in izgnanstvo.

Po vseh grozotah, ki jim je bil priča, je zadnja leta upanje spet našel v naravi.

Zdaj se posveča okoljevarstvu in odkrivanju neokrnjenih kotičkov sveta, ki jih predstavlja v obsežnem fotografskem projektu, svojem "ljubezenskem pismu planetu".

Najini otroci (À perdre la raison/Our Children, 2012)

Intenzivna, napeta in večplastna pripoved Joachima Lafossa o razpetosti med družinsko tradicijo in ljubeznijo ter o tragediji, ki se začne, ko se v partnerski odnos vmeša tretja oseba.

Murielle in Mounir sta strastno zaljubljena. Mounir živi z družinskim zdravnikom dr. Pingetom, ki mu že od malega zagotavlja udobno življenje.

Ko se par odloči poročiti in si ustvariti lastno družino, se kmalu izkaže, kako neznosna je njuna odvisnost od zdravnika.

Murielle postane ujetnica napetega čustvenega ozračja, zadušljive ječe, ki družino nezadržno vodi na tragični rob prepada.

Otroci Sarajeva (Djeca, 2012)

Večkrat nagrajeni drugi celovečerec bosanske režiserke Aide Begić je odkrit in luciden portret generacije, ujete v brezkončno sedanjost tranzicijskega Sarajeva.

Sarajevo, sedanjost. Triindvajsetletna Rahima, sirota bosanske vojne, se po najboljših močeh trudi skrbeti za svojega štirinajstletnega brata Nedima, odločena, da mu zagotovi boljšo prihodnost.

Marljiva in resna mladenka, ki je po težavnih najstniških letih uteho našla v islamski veri, upa, da bo šel fant po njenih stopinjah.

A nekega dne v restavracijo, kjer dela kot kuharica, pride obvestilo, da se je Nedim zapletel v pretep s sinom lokalnega politika.

Pripetljaj sproži niz dogodkov, ki Rahimo pripeljejo do vznemirjujočega odkritja …

Nagrada, ki jo na pomembnejših festivalih podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov.

Toni Erdmann (2016)

S človeško toplino in drznim humorjem prežeta pripoved o obujanju ljubezni med očetom in hčerjo, ki je navdušila kritike na lanskem festivalu v Cannesu. Evropski film leta 2016 in nominacija za tujejezičnega oskarja!

Ločeni učitelj glasbe Winfried si rad popestri življenje s čudaškimi šalami, ko pa mu umre ljubljeni pes, se odloči, da bo obiskal odtujeno hčerko. Odpotuje v Bukarešto, kjer Ines dela za naftno korporacijo, vendar razočaran ugotovi, da je hčerka vse svoje življenje posvetila karieri in nima časa za družino.

PretresenI oče se od hčerke že poslovi, toda kmalu se vrne preoblečen v karizmatičnega gospoda Erdmanna. S pomočjo nove identitete hitro omreži Inesine šefe in prijatelje ter tako začne spoznavati hčerkine skrivnosti. Toda njegovo vmešavanje povzroči nepredvidljive posledice …

Jauja: Raj na zemlji (Jauja, 2014)

Metaforično iskanje obljubljene dežele z Viggom Mortensenom, ki je poskrbel tudi za glasbeno podlago filma.

V filmu spremljamo dogajanje ob vojaški postojanki v Patagoniji leta 1882, med tako imenovanim osvajanjem puščave, gonjo proti prvotnemu prebivalstvu v regiji.

Kapitan Gunnar Dinesen je semkaj prišel službovat s svojo petnajstletno hčerko Ingeborg.

Najstnica je edina ženska daleč naokrog, zato povzroči nemir med moškimi. Zaljubi se v mladega vojaka in neke noči skupaj zbežita.

Ko se kapitan zave, kaj se je zgodilo, se nemudoma odpravi na sovražno ozemlje poiskat mladi par.