ocena filma
Petek, 5. 4. 2024, 22.35
7 mesecev, 2 tedna
Ocena filma Zbudi me
Zbudi me iz nočne more fašizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
V filmu prikazana bratska vez med Rokom in Juretom, ki ju upodobita Jure Henigman in Timon Šturbej, je pristna in predstavljena naravno, brez nepotrebnih razlag.
Zbudi me je s petimi vesnami nagrajen film, ki ponudi zanimiv vpogled v vzpon nacionalističnih vzgibov med mladimi. Dodaten bonus je odlična igra zasedbe, ki vključuje Jureta Henigmana, Timona Šturbeja, Natašo Barbaro Gračner, Živo Selan in Jurija Drevenška.
Film se začne z vožnjo iz bolnišnice, med katero Rok vse bolj nejevoljno ugotavlja, da se ne spomni ničesar, ne svojega dekleta Rine, niti njune skupne hiše v okolici Bleda. Odloči se, da se bo vrnil na Jesenice, saj se njegovi spomini zaključijo v času, ko je še živel z mamo in bratom. Čeprav mu mati sprva skuša preprečiti vstop in grozi s policijo, se nato sprijazni z novo situacijo, brat Jure pa ga je celo vesel. Rokovo postopno vključevanje v stare kroge po eni strani deluje naravno, po drugi pa se Rok – še bolj pa gledalec – vse bolj zaveda, da obstajajo neki zamolčani dogodki, ki so bili razlog za njegov odhod z Jesenic, a jih je potlačil.
Poglejte napovednik:
Slovenska zgodovina X
Čeprav je Zbudi me povsem izvirno delo, si deli nekatere elemente s klasiko Generacija X (American History X), zgodbo o nekdanjem skinheadu v podobi Edwarda Nortona, ki po vrnitvi iz zapora ugotovi, da njegov mlajši brat stopa po njegovi poti. Prav ta element zgodbe najdemo tudi v Zbudi me, vendar se slovenski film izogne solzavosti in iskanju širših vzrokov za porast nestrpnosti. Deloma zato, ker je gledalčev vpogled v dogajanje omejen z Rokovim, ta pa se ne trudi vrtati v dvoumne izjave sogovornikov glede njegove pozabljene preteklosti.
Prizor iz mestne gostilne, eden izmed mnogih motivov industrijskega mesta, ki predstavlja dogajalni prostor filma.
Film je postavljen na Jesenice in jih upodobi v industrijski veličastnosti, da so videti nekoliko večje kot v resnici. Osrednje razmerje v filmu je med Rokom in Juretom, pri čemer zadnji naredi vtis na svojega brata z risarskimi in grafitarskimi spretnostmi, čeprav se ta zamisli, ko ugotovi, da jih uporablja za upodabljanje nestrpnih sporočil.
Tarča nestrpnosti je bošnjaški kulturni center, za katerega Rokov prijatelj Damjan trdi, da je krinka za urjenje terorizma. Pravzaprav Damjan ne ve ničesar, tudi on je zgolj ujet v bedni službi in skrbi za bolnega očeta, a ko izliva frustracije skozi teorije zarote, ki jih potencirata nemoč in nevednost, s tem spodbuja svojo kliko k nasilju. Rok se zave njegovega škodljivega vpliva na Jureta in ga poskusi spraviti na varno. A je morda za to prepozno?
Skorajda sanjski trenutek na Bledu, kamor se Rok odpravi z Rino, da bi poskusil prebuditi svoj spomin.
Zaplankana sebičnost
Zbudi me se zaključi z bistveno manj sentimentalnosti kot Generacija X, kar precej bolje pritiče okolju, v katerega je film postavljen. Čeprav ni težko najti vzrokov za porast nacionalizma, pa preproste rešitve ne obstajajo. Podobno kot v Rokovem druženju z nekdanjim prijateljem Selimom, ki je zdaj priklenjen na invalidski voziček, lahko najdemo trenutke nostalgije na čase, ko populizem in zaplankana sebičnost še nista uničila sožitja, ki je bilo vsem v prid, a zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj. Ali pa je vsaj zelo težko in rezultatov še kmalu ne bomo videli.
Dobitnika lanskih nagrad vesna za glavnega in stranskega igralca Jure Henigman in Jurij Drevenšek.
Kamera in scenografija sta izpiljeni. V zadnjih letih smo deležni prikazov slovenskih mest, ki so videti kot iz turističnih katalogov, kar vsekakor ne velja za ta film. Sivina oblačne zime, umazan sneg, betonske fronte industrijskih kompleksov in blokovskih naselij niso podobe, ki bi očarale, vendar pa uspešno vzpostavijo realizem mesta in mu na neki način dodajo duh metropolitanskosti.
Drugi izstopajoč element je odlična igra, ki vzpostavi prepričljive odnose med liki. Poleg Jureta Henigmana in Timona Šturbeja v glavnih vlogah najbolj izstopa Jurij Drevenšek, ki liku Damjana vdihne vso potrebno primitivnost in prikrito zlobo, ne da bi za trenutek zašel v karikaturo. Preostali liki so precej bolj v ozadju, vendar so zaradi odlične zasedbe nepričakovano močni in filmu dodajo trdne temelje ter jasno ozadje.
Bratski trenutek v majhnem temačnem stanovanju.
Ali je film Zbudi me vreden ogleda?
Zbudi me je zanimiv in na trenutke napet film, pa čeprav se teme nasilja in nestrpnosti ne loteva kot triler in element amnezije uporabi zgolj za karakterizacijo junaka in tempo podajanja zgodbe, brez kakršnikoli senzacionalističnih prijemov, ki smo jih vajeni iz žajfnic. Sporočilo filma morda ni neposredno podano, a je očitno in v sodobnem času še kako pomembno.
Zbudi meRežija: Marko Šantić
Igrajo: Jure Henigman, Timon Šturbej, Nataša Barbara Gračner, Živa Selan, Jurij Drevenšek
Žanr: Drama
Dolžina: 85 minut
Oglejte si še:
Več ocen filmov:
