DJ Umek že uporablja umetno inteligenco: Tekstopisci me bodo zaradi tega prekleli

Uroš Umek je tisti, ki je slovensko tehnoglasbo ponesel najdlje v svet. Foto: Bojan Puhek Uroša Umeka, ki ustvarja pod imenom DJ Umek, poznamo kot slovenskega didžeja in producenta. Ljubljančan, ki si je uspešno glasbeno kariero ustvaril tako doma kot v tujini, kjer niza nastope v klubih in na večjih festivalih, glasbo ustvarja že več kot tri desetletja. Pravijo mu tudi pionir in oče tehna v Sloveniji, njegove pesmi pa so zaživele na večjih plesiščih po vsem svetu.

Septembra ga čaka prav poseben projekt. V ljubljanskih Križankah bo moči združil s Simfoničnim orkestrom in s predelavo znanih uspešnic poskrbel za nepričakovano in edinstveno glasbeno kombinacijo.

Z njim smo se pogovarjali o pripravah na spektakel, njegovem odnosu do klasične glasbe in prilagoditvah urnika, ki z leti postaja vse bolj naporen. Povedal nam je tudi, zakaj je biti DJ res lahko, kako ga žena dvigne iz njegove cone udobja in kateri je njegov najljubši košarkarski klub.

S kakšnimi občutki se pripravljate na dogodek s Simfoniki, verjetno česa podobnega niste počeli še nikoli?

To bo zame velik izziv. Občutki so super. Zanimivo je, ko se po 32 letih profesionalne kariere lotiš nekaj povsem drugačnega, česar se do zdaj še nisi. Na takšen način nisem delal še nikoli, pristop je čisto drugačen. Najprej moram izbrati komade, jih na novo urediti in zmiksati z mislijo, da bo to dobro zvenelo skupaj s Simfoniki. Kot DJ pogosto vrtiš novejšo glasbo, ki še ni bila slišana, tukaj pa je ravno obratno. Nekaj komadov bo mojih, nekaj pa pravih klasik, nisem se še čisto odločil, ali bo to eden ali dva komada. Pristop je povsem drugačen kot običajno, ko pridem na oder in delo opravljam z zaprtimi očmi. Razmisliti moram, kako si bodo sledili komadi, verjetno bom moral paziti celo na note, da ne bom vrtel nečesa, kar po notah ne gre skupaj. Do zdaj s tem nisem imel težav, ker je abstraktna muzika povsem drugačna. Celotno zadevo bom moral zastaviti čisto drugače.

V Sloveniji česa takšnega še ni bilo. Je v tujini tovrstna praksa združevanja elektronske in klasične glasbe bolj razširjena?

V tujini so takšne stvari že imeli, Pete Tong je izdal album Ibiza Classics. Ampak tukaj bo drugače, vse skupaj bo malenkost hitrejše in malenkost ostrejše. V resnici ne vem točno, kaj so drugi že naredili, vem pa, da obstaja. Absolutno bo pristop drugačen.

Klasične glasbe ne posluša in je ne razume. "Jo pa seveda spoštujem," pravi. Foto: Bojan Puhek

Se je na takšno sodelovanje treba pripravljati ali delate spontano?

V studiu že pripravljam vsaj deset komadov. Gre za naše elektronske klasike, ki jih bom še enkrat naredil na novo, Simfoniki pa bodo to odigrali. Tako da se bodo oni prilagajali temu, kar bom ustvaril jaz, in ne obratno. Ne gre za nobeno tekmovanje. Da ne bi kdo mislil, da se jim nočem prilagajati, tako je zastavljen projekt. Spontano ne more biti. Treba je vedeti, da imamo DJ-ji potenciometre, kjer drugačen tempo pomeni tudi drugačno uglasitev. Ko vrtim glasbo in se potenciometer premakne za nekaj enot, se spremeni tudi tonaliteta. Tega ne bi mogel delati v živo, ker bi vse skupaj zvenelo zelo čudno. Komade moram pripraviti vnaprej, da bodo Simfoniki vedeli, kaj igrati.

Gre za enkratni dogodek, ki ga verjetno ne boste več ponovili. Boste v primeru velikega interesa razmislili še o kakšnem datumu?

Za zdaj gre samo za enkratni dogodek. Mislim, da bo interesa v vsakem primeru veliko, to ne bo problem. Bolj gre za to, da je zadeva res zahtevna. Na odru ne bom samo jaz, ki običajno potrebujem le USB-ključek in slušalke, ampak celoten orkester. Ne znam si predstavljati, da bi to ponovili, saj gre za velik tehnični zalogaj. Da bi to speljali še enkrat, bi moralo biti nekomu res blazno všeč.

Ko je v ZDA, si večkrat ogleda kakšno košarkarsko tekmo: "Vedno navijam za tiste, za katere igrajo naši," se je pošalil. Foto: Bojan Puhek

Mislite, da bo nekomu, ki je velik ljubitelj klasične glasbe, ta spektakel všeč?

Z malce odprtimi možgani in domišljije, absolutno. To ne bo potovanje kot pri klasični glasbi, kjer te v petih minutah odpeljejo od največje žalosti do največje sreče. Elektronska glasba ni bila narejena na ta način, saj imamo repeticije. Mislim pa, da bo dogodek zvenel zanimivo za vsakega poslušalca.

Ste ljubitelj klasične glasbe?

Klasične glasbe sploh ne poslušam in je ne razumem. Niti nimam toliko fokusa v tej smeri, da bi lahko bil ljubitelj te glasbe. Seveda vsaj zvokovno poznam kakšna glasbena dela, sicer pa to glasbo težko razumem, saj je zelo dinamična in zahtevna. Nočem, da to zveni podcenjevalno, absolutno ne. Mislim, da je klasična glasba marsikje superiorna. Moja glasba pa je povsem drugačna in temelji na drugih elementih, zato nisem ljubitelj takšne glasbe. Jo pa seveda spoštujem.

Bo ta dogodek t. i. trezna zabava, ki jih podpira vaša žena Senka, ali bo to prepuščeno občinstvu?

To je povsem drug dogodek. Bi pa ljudi pozval, naj se obnašajo dogodku primerno, da se ne bodo dogajali kakšni izgredi (smeh, op. p.). Nisem pa pridigar, kaj naj ljudje počnejo. To je njihova odločitev.

Kako kot pionir tehnoglasbe v Sloveniji gledate na mlado generacijo DJ-ev pri nas?

So vam ljubši dogodki v manjših dvoranah oz. klubih ali večjih, kjer se zbere ogromna množica ljudi?

V Križankah sem že nastopal, včasih smo imeli tukaj Dan elektronike, tako da mi je oder znan in se nanj z veseljem vračam. Sicer pa obožujem tako majhne, podzemne prostore kot tudi največje festivalske odre, kjer se zbere več deset tisoč ljudi. Vse mi je izziv. V vrtenju glasbe že tako uživam. Križanke, kjer se bo vse skupaj združilo s Simfoniki, svetlobo in zvokom, pa se mi zdijo fantastične in pravo prizorišče za takšno zadevo.

Nekje sem zasledila, da ste rekli, da je danes biti DJ najlažja stvar na svetu. Je to povezano z razvojem umetne inteligence?

Ne, to je povezano samo z razvojem tehnologije. Biti DJ je ena najlažjih stvari na svetu, biti uspešen DJ pa je ena najtežjih. To sta pomembni razliki. Včasih, ko smo vrteli na vinilih (gramofonske plošče, op. p.), ni bilo števcev in vsega, kar imamo danes, tako da si potreboval dve leti, da si vsaj povprečno usvojil ta instrument. Kakor se bo to slišalo smešno, predvidevam, da je s temi treningi podobno kot z nekim instrumentom, ki ni tako zahteven. Po mojih ocenah mora človek v gramofon vložiti od štiri do pet let svojega življenja. Če si genij, lahko to narediš hitreje, nekateri pa tega ne obvladajo nikoli. Potem so prišli CD-predvajalniki, zdaj pa so samo še kontrolerji s števci, ki ti kažejo tempo in olajšajo tehnični vidik sestavljanja glasbe. Imaš tudi magične gumbe, ki se jim jaz izogibam in ti sami uredijo tempo. Iz tega razloga pravim, da je biti DJ res lahka stvar. Delo štirih ali petih let, ki si ga prej moral vložiti v to, da si osvojil instrument oziroma tehnologijo, zdaj ni več potrebno.

"Enostavno je težko, rečem lahko samo to, da so me leta ujela. Ko sem bil še mulec, sem ne glede na to, da me je bilo zelo strah, sprejel vse izzive, zdaj pa je res težko," nam je zaupal. Foto: Bojan Puhek

Vas skrbi, da bo umetna inteligenca prevzela ta poklic?

Ga je že. Umetno inteligenco že uporabljam. Besedila, ki jih pošiljamo pevkam in pevcem, so narejena s ChatGPT na način, da orodju dajemo navodila, dokler besedilo ne zveni dobro. Zanimivo je, da si ljudje, razen tekstopiscev, ki me bodo zdaj prekleli, dajemo zasluge za besedilo, ki ga je s pomočjo navodil napisal ChatGPT. Sam uporabljam tudi program, v katerega lahko vneseš note in besedilo, program pa ga zapoje. In to zveni zelo solidno, človeku samo čeljust pade dol. Če se umetne inteligence kaj bojim? V resnici ne, saj imam te zadeve rad, jih že uporabljam in izrabljam ter so mi blazno zanimive.

Pa se ne bi želeli temu prodoru umetne inteligence izogniti? Kaj bi se dalo narediti, da se to ne bi zgodilo?

Potem pojdimo še en korak nazaj. Najbolj bi si želel starih časov, ko si moral vrteti na gramofonih in se tega res naučiti. Tisti, ki smo se tega naučili, smo imeli veliko prednost. Hkrati bi rad videl tudi, da glasba ne bi bila tako dostopna, kot je danes. Včasih smo se morali po plošče voziti v München. Da si sploh lahko vrtel glasbo, si moral do panoge pokazati izjemno ljubezen. Danes pa lahko samo stisneš en gumb, se naučiš nekaj osnov in glasbo preneseš, ne da bi se premaknil iz naslanjača. Ampak to je nostalgija, ki je ne podpiram. Čeprav vinil ljubim z vsem srcem, mislim, da je nazadnjaški medij. Ne živim v tistih časih, živim v novih, zato me tudi zanimajo nove stvari.

Kako se glasba mladih ustvarjalcev razlikuje od vaše, ki ste na sceni že več kot 30 let?

Glede na to, da po 30 letih še vedno veliko potujete in nastopate po svetu, ste kakorkoli prilagodili svoj urnik, da ni tako naporen?

Nisem si ga, je zelo naporen. Z leti, ki me dohajajo, vse skupaj postaja vse bolj naporno. Lani sem bil recimo v Ameriki trikrat, strah do letenja je še večji in se vrača. Ko sem stopil z letala in se malo naspal, sem poklical menedžerja in mu rekel, da prihodnje leto nočem iti več v Ameriko, oziroma me bodo lahko mogoče prepričali, da grem samo enkrat. Enostavno je težko, rečem lahko samo to, da so me leta ujela. Ko sem bil še mulec, sem ne glede na to, da me je bilo zelo strah, sprejel vse izzive, zdaj pa je res težko, velikokrat zbolim, ves čas sem prehlajen, kar me vrže iz tira. Moram reči, da bi imel raje zgodnejše dogodke.

Si imate, ko ste v nekem mestu, čas ogledati zanimivosti ali obiskati kakšen dogodek, ki vas zanima?

Zelo me zanima, to največkrat počnem z ženo. Je pa zelo malo novih mest. Glasbo vrtim na res norih lokacijah, velikokrat grem v New York, Los Angeles ali Miami. Ampak ko si tam bil že dvajsetkrat v življenju, ni tako, kot ko si šel ta mesta odkrivat prvič. Ko sem bil v New Yorku, sploh nisem šel gledat nekih na novo odprtih stvari, ampak sem jih prihranil, da si jih bova ogledala skupaj z ženo. V bistvu najbolj uživam, kadar sva skupaj z ženo. Ona je tudi moj motivator. Jaz sem bolj zapečkar, ona pa me spodbuja, da si ogledava vse nove stvari. Dvigne me iz moje cone udobja in skupaj raziskujeva.

Septembra bo v ljubljanskih Križankah moči združil s Simfoničnim orkestrom. Foto: Bojan Puhek

Glede na to, da ste včasih trenirali košarko, si ogledate tudi kakšno košarkarsko tekmo?

Seveda. Če je le mogoče, grem vedno na tekmo. Grem tudi na takšne tekme, ki me sicer ne bi zanimale, ampak doživetje lige NBA je noro. Tudi če si ogledaš tekmo kakšne slabše ekipe, je košarka na tako visoki ravni, da si jo mi v Evropi težko predstavljamo. Tako so tudi takšne tekme, ki so v resnici nepomembne, tam videti dobro.

Imate najljubši klub, za katerega navijate?

Vedno navijam za tiste, za katere igrajo naši (smeh, op. p.). Dolgo sem navijal za klube, kjer je igral Goran Dragić, pa tudi za Denver, kjer igra Vlatko Čančar. Jasno navijam tudi za Luko Dončića, dolgo sem bil navijač Dallasa, zdaj pa nisem več, tako kot mislim, da mi vsi. Je pa zanimivo, da je skozi zgodovino gledano moj najljubši klub prav Los Angeles Lakers. Zdaj, ko je tam Luka, je še toliko lažje. Zdi se mi neverjetno, da je oblekel rumeno-vijoličasti dres. Ko sem bil majhen, sem spremljal boje med Magic Johnsonom in Larryjem Birdom. Bil je večni derbi med njima ter Lakersi in Celticsi. To je ostalo v meni. Spomnim se tudi prenosov teh tekem v Kopru. Takrat nismo mogli izbirati, kaj bomo gledali, smo pa največkrat gledali prav dvoboj med Lakersi in Celticsi.

Kaj vas čaka med poletjem, načrtujete kakšen dopust?

Poletja preživljam na Hvaru skupaj z ženo, kjer ona dela. Tako da so bile poletne sezone zadnjih devet let posvečene Hvaru. Tako kot ona mene podpira drugje, jaz njo podpiram tam. To res ni težko, tam ne trpim (smeh, op. p.). Poletje uživam na Hvaru, potem pa se s splitskega letališča vozim na vse nastope. Zadnje dve leti sem spet malce več prisoten tudi na nekdanjem jugoslovanskem trgu, tako da se s Senko okrog voziva tudi z avtom. To mi zelo ugaja, da nisem toliko na letalih. Iskreno upam, da bo tega še več. Seveda imam rad nastope v tujini, mi godijo in laskajo, želel pa bi si najti ravnotežje in tudi na tem območju imeti malce več nastopov.

"Če se umetne inteligence kaj bojim? V resnici ne, saj imam te zadeve rad, jih že uporabljam in izrabljam ter so mi blazno zanimive," odgovarja. Foto: Bojan Puhek

Preberite tudi: 

Trendi DJ Umek z edinstvenim spektaklom #video

Trendi DJ Umek o težkem odnosu z očetom: Čudno je, da se oče vrne zaradi slave

Trendi Evrovizijski poznavalec razkriva, kaj Slovenija potrebuje za zmago