Ponedeljek, 1. 5. 2023, 6.50
1 leto, 6 mesecev
Intervju s skupino Batista Cadillac
Batista Cadillac: Včasih sta besedilo in glasba nekaj pomenila, danes to pogrešamo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
2
Matija Koritnik in Urban Lutman sta ustanovna člana skupine Batista Cadillac, ki sta jo ustanovila pred desetimi leti, ko sta igrala še kot duet.
Pogovarjali smo se z ustanoviteljema skupine Batista Cadillac, Urbanom Lutmanom in Matijem Koritnikom. V intervjuju za Siol.net sta nam zaupala, da je za kvalitetno ustvarjanje pomembno veliko let vaje in delo vsakega posameznika, da so se našli na skupni točki, kjer so danes. "Kot pravijo, 10 odstotkov talenta in 90 odstotkov treninga, in še zdaj nismo približno tam, kjer bi hoteli biti," nam pove Matija, ki doda, da sta že od mladih nog vedela, da se bosta ukvarjala z glasbo. "V moji družini sem verjetno peta generacija moških po očetovi strani, ki smo vsi glasbeniki, igramo vsaj en inštrument in pojemo. Tudi pri Urbanu je podobna zgodba," še pove in priznava: "Kitara in zvočniki so nam bili položeni v zibelko." Trenutno se intenzivno pripravljajo na svoj največji letošnji koncert na Štuku v Mariboru, kjer bodo nastopili 6. maja.
Doma so ju na glasbeni poti pogosto zavirali in bili do tega skeptični, a bolj kot so to počeli, bolj ju je vabilo v to zgodbo. V nekem trenutku pa jo je okolica sprejela, saj je videla, da se nekam premikava, pravi Matija in doda: "Še vedno pa smo v iskanju notranje potrditve, ki je verjetno nikoli ne bomo dobili."
O tem, zakaj so se lani odločili nastopiti na Emi:
Skupina Batista Cadillac je nastala pred desetimi leti, ko sta jo ustanovila pevec Urban Lutman in kitarist Matija Koritnik. Svojo glasbeno pot sta začela kot duet, danes pa skupino sestavlja zasedba šestih glasbenikov: Primož Hudoklin na kitari, Enos Kugler na bobnih, Sebastijan Podlesnik na basu, Jakob Zlatinšek na klaviaturah ter že omenjeni dvojec. Da ujamejo želeni zvok, po potrebi sodelujejo tudi z zunanjimi sodelavci, ki tvorijo razširjeno zasedbo s spremljevalnimi vokali in saksofoni, med njimi je tudi spremljevalna vokalistka Sandra Feketija. Ime so si nadeli po kubanskem avtomobilu iz obdobja diktatorja Batiste, ki je bil na položaju pred Castrom, a pri tem, kot pravita, ne gre za politično povezavo, temveč za povezovanje ideje še zdaj delujočega stroja (oldtajmerja) iz prejšnjega stoletja.S kakšnim namenom je skupina nastala?
Matija Koritnik: Zaradi glasbe in punc. (smeh, op. a.) To so običajno najbolj iskreni odgovori vsakega glasbenika o tem, zakaj se je začel ukvarjati s tem. Ter tudi zato, ker ga to izdatno veseli in s tem lahko opozori nase.
Glasba je vedno povezana z veseljem in strastjo, ker ne glede na uspeh, z izjemo uspešnejših posameznikov, finančno nikoli ne dobiš nazaj toliko, kolikor si vložil v svoje delo. Ko postajaš vedno boljši, pa že vlagaš v boljšo in dražjo opremo. Dodatno skrbimo za to, da nas glasba na vsakem koraku veseli, ker se drugače sploh ne bi bilo smiselno ukvarjati z njo.
Zakaj sta se pravzaprav odločila ustvarjati, se ukvarjati z glasbo? Imata kakšne vzornike?
Matija: Preposlušala sva vse od petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in poznejše glasbe.
Urban Lutman: In seveda moderne glasbenike in tiste s pridihom starega.
Matija: Ne vem, zakaj, a vedno sva se v tistem obdobju ujela, morda zaradi zvoka, pristopa k ustvarjanju glasbe ali pa brezkompromisnosti v tistih časih.
Urban: Nekoč sta besedilo in glasba nekaj pomenila, danes to pogrešamo. Veliko je glasbe, ki je narejena instantno in se to že dojema kot "uspeh", a na podlagi česa, lepote? Redko.
Matija: Veliko pomena zato dajemo tudi besedilom in to traja. Pazimo na podrobnosti in smo do sebe brezkompromisni, poskušamo se izboljševati na vseh področjih. V tem pogledu smo še vedno puristi in zato prepričani, da želi na kulturnem področju človek sočloveka razumeti bolje kot tehnologijo, če se navežem na svetovno debato o uporabi umetne inteligence v glasbi.
"Veliko se posvečamo tudi besedilom in to traja," prizna Matija Koritnik.
Odigrali ste že nekaj večjih koncertov, lani ste izdali svojo prvo ploščo z istoimenskim naslovom, kot je ime skupine – Batista Cadillac. Kakšni so bili odzivi nanjo in kako je pandemija vplivala na vašo zasedbo?
Matija: Pandemija je prejšnjo zasedbo popolnoma prevetrila. Takrat smo nekako prišli v novo ustvarjalno obdobje in imeli veliko časa za premislek, kako naprej. Zdaj so poleg naju tudi stalni člani, ki so Batisto pripeljali do točke, kjer smo zdaj. To je bila glavna sprememba, sicer pa smo se večinoma ukvarjali z novo ploščo in naredili kakšen posnetek od doma ter ga objavili na omrežjih, kot je bilo takrat v navadi.
Kaj je posebnost skupine, v čem se ta skupina razlikuje od preostalih?
Urban: Mogoče prav po zvrsti. Mislim, da pravzaprav nekega žanra te vrste mogoče v Sloveniji ni, morda Hamo, a on je bolj usmerjen v blues. Mi pa smo mogoče bolj soul.
Matija: Veliko poudarka namenjamo posameznim inštrumentom in tudi spremljevalnim vokalom, zato se morda zvočno kdaj razlikujemo od drugih. Imamo svoje želje za nastop in kaj bi radi z njim dosegli.
Največkrat se dotikajo ljubezenske tematike, pove pevec skupine Urban Lutman.
V svojih pesmih se dotikate različnih tematik. Katera je najpogostejša?
Urban: Ljubezen. Velikokrat je o tej temi najlažje pisati, saj imamo vsi s tem nekaj izkušenj, tako slabih kot dobrih, in iz tega lahko največ potegnemo. Če pa nam tako ustreza, pišemo tudi o čem drugem. A recimo, da je to najpogostejša tema.
Matija: Odvisno je od tega, kaj "nam dogaja" ob glasbi. Ponavadi ustvarimo glasbo prej ter naknadno ali obenem spišemo besedilo in ob tem delamo po občutku po neskončnih poslušanjih demo posnetkov, se temu prilagajamo.
Sami pa ste tudi avtorji. Kako si razdelite ta del, kdo ustvarja glasbo, kdo besedilo?
Matija: Poskusimo vključiti vsakega, ker se držimo načela, da več glav več ve.
Urban: Prvo ploščo sva ustvarila skupaj z Martinom Štibernikom in drugimi, a v večino smo bili najbolj vpeti mi trije. V prihodnosti pa bomo poskusili vključiti oziroma že vključujemo tudi ves band, saj za drugo ploščo že pripravljamo nov material.
Kakšno zvrst glasbe torej ustvarjate?
Matija: Identificiramo se s soulom, zares pa so v naši glasbi vplivi z vseh mogočih vetrov, ki jih zaradi številčnosti niti ne bi našteval, a se verjetno slišijo v naši glasbi. Soul je verjetno zvrst, ki bi najboljše zajela značilnosti naše glasbe, še posebej zaradi Urbanovega vokala in zaradi pristopa k ustvarjanju pesmi ter kako bi se ta dotaknila poslušalca.
Kakšno vlogo pri prepoznavnosti vašega zvoka imajo producenti?
Urban: Pri prvi plošči sva z Matijem že imela neke demo posnetke in približno idejo, kako jih predstaviti, Štibernik pa jih je osmislil in postavil natanko tja, kamor jih sama nisva zmogla. Mislim, da smo dosegli neko svojo avtentičnost.
Matija: Pri nas ima producent precej širšo vlogo kot v tujini ali pa v kakšni drugi industriji, ker po navadi opravlja vlogo tonskega tehnika, aranžerja, avtorja in je menedžer dogajanja v studiu. Tako da je to precej zahtevna vloga, ki jo zmore redkokdo.
Lani so s pesmijo Mim pravil na Emi zasedli drugo mesto in ostali brez zastopanja Slovenije na evrovizijskem odru. A kot pravijo, na Emo niso šli tekmovat, ampak zato, da opozorijo nase in naberejo izkušnje, predvsem televizijske.
Lani ste nastopili tudi na Emi, zasedli ste drugo mesto. Kakšni so bili vaši načrti na tem odru in kakšna je bila vaša izkušnja?
Urban: Na Emo nismo šli, da bi tekmovali, ampak da bi opozorili nase. Nastop in glasbo smo pokušali pripeljati do točke, s katero smo resnično zadovoljni, in dokazati, česa smo sposobni. Mislim, da smo to dobro izpeljali. Nismo pa šli tja z željo po zmagi, seveda bi bilo to super, ampak če smo čisto iskreni, bolj zaradi promoviranja naše glasbe.
Matija: Udeležili smo se je tudi zaradi nabiranja izkušenj. K projektu smo pristopili bolj z vidika televizijskega nastopa, ker za to nimamo toliko priložnosti, zato nas vsaka takšna zadeva nauči veliko novega.
Je bilo ob drugem mestu prisotnega kaj razočaranja glede na to, da bi lahko Slovenijo zastopali v Torinu?
Urban: Ko na koncu vidiš vse točke strokovne žirije in preostalih glasov, ki se seštevajo in nabirajo, naenkrat pa si zelo visoko, v nekem trenutku pride tudi to vznemirjenje, ko "povohaš" zmago. A smo bili z nastopom in vsem, kar smo naredili, tako zadovoljni, da bi vsako razočaranje nad drugim mestom hitro izzvenelo.
Kako ocenjujete letošnje nastopajoče na Evroviziji, kakšna se vam zdi pesem in kakšno uvrstitev jim napovedujete?
Urban: Mislim, da so tudi na RTV SLO zelo dobro zastavili to zgodbo in tudi promocijo, zato jim (skupini Joker Out) želimo vse najboljše.
Matija: Zdi se mi, da je občinstvo zelo nepredvidljivo, sploh za tako majhno državo, kot smo mi. Težko je napovedati, lahko se zgodi, da bodo zadnji, lahko bodo četrti. Sploh si ne znam predstavljati.
Sicer pa spremljate Evrovizijo?
Urban: Ne, ne spremljamo.
Pa bi jo v primeru, da bi se nanjo uvrstili?
Urban: Potem pa bi jo spremljali takrat (smeh, op. a.). Z Emo smo imeli kratkoročne cilje, osredotočeni pa smo bili na svoj nastop.
Matija: Bolj bi se osredotočali na svoj nastop kot na druge in na rezultat.
Kot pravita Matija in Urban, Evrovizije ne spremljata, a bi jo, če bi se nanjo uvrstili.
Pred nedavnim ste s svojim prvencem Pust me do besede sodelovali s pevko Majo Kevc – Amayo. Kakšno je bilo to sodelovanje? Ste odprti še za kakšno?
Urban: Z Majo sva se srečala ob Sladica projektu in tudi drugih projektih ter se pozneje še večkrat srečala in pogovarjala, pokazal sem ji tudi naš album, nad katerim je bila takoj navdušena. Tako se je porodila misel, da bi nekaj ustvarili skupaj. Zaživela je ideja, da bi obudili in preoblekli svoj prvi komad. Mislim, da je nastal super izdelek in tudi odzivi so bili dobri. Še si želimo sodelovanj z njo ali s kom drugim.
Matija: Na Štuku v Mariboru, kjer bomo nastopali, se nam bo pridružil še kakšen gost, a je to del presenečenja in še ne bi razkrivali podrobnosti.
Kaj pa tujina, vas vleče prek meja Slovenije? Boste še naprej ustvarjali v slovenskem jeziku?
Matija: Na začetku najinega avtorstva sva ustvarjala pesmi v angleščini, zato bi se le morala malo vrniti v najstniško obdobje, ko naju je to nazadnje zanimalo. Vmes je namreč postal izziv, da ustvarjamo avtentično, dobro zvenečo in zapeto glasbo v slovenščini. Se pa sicer spogledujemo z mislijo o kakšnem angleškem besedilu.
Urban: Se nam pa zdi, da moramo najprej osvojiti ljudi tukaj, potem pa nadaljevati. Organsko in počasi, brez prehitevanja, da se ne "zaštrikamo".
"Zdi se mi, da moramo najprej osvojiti ljudi tukaj, potem pa nadaljevati. Organsko in počasi, brez prehitevanja, da se ne 'zaštrikamo'," je odkrit Urban.
Kakšni so vaši načrti za naprej, se je nastajanje drugega albuma že začelo? Boste nov album predstavili v kakšni drugi luči?
Urban: Pravzaprav smo že v procesu ustvarjanja novega albuma. Izdaja tega se bo verjetno zgodila prihodnje leto, ne bi rad obljubljal česarkoli. Bo pa zagotovo pred tem na plano "pokukal" kakšen singel.
Matija: Da se lažje počaka in predčasno predstavi smer novega albuma.
Urban: Pri tem se ne omejujemo in ne pravimo, da nas je prejšnji album "začrtal" in bomo tako zveneli do konca življenja. Kamor bomo šli, bomo šli, malo bomo eksperimentirali in uživali z naborom krasnih ljudi, ki so okoli nas. Zadevo pa bomo tudi malce poenostavili.
"Če nam pred oder postavijo stole, nam to nekako ni všeč, zato v takšnih primerih Urban že po dveh ali treh pesmih občinstvo spravlja na noge," o njihovih koncertih pove Matija.
Kje boste v prihodnje nastopili, kje vas lahko ujamejo vaši poslušalci?
Matija: 6. maja bomo nastopili na Štuku v Mariboru, 19. maja v Kočevju, 2. junija v Velenju, 9. junija v Štanjelu, 23. junija pa na Rock Gače v Semiču.
Urban: Gre za vse vrste koncertov, od klubskih do odprtih tipov in tudi festivalov.
Matija: Če nam pred oder postavijo stole, nam to nekako ni všeč, zato v takšnih primerih Urban že po dveh ali treh pesmih občinstvo spravlja na noge.
Urban: Sedeči koncerti se nam zdijo grozni.
Nam lahko zaupate kakšno anekdoto z oboževalkami, oboževalci? Imate kakšne prijetne ali neprijetne izkušnje?
Matija: Neprijetne hitro izbrišemo iz spomina, o prijetnih pa po navadi ne govorimo javno. Večino stika s poslušalci imamo po koncertih, ko smo z glavami v megli adrenalina in utrujenosti, saj na odru damo vse od sebe.
Urban: Zagotovo pa je bilo veliko več prijetnih izkušenj z obiskovalci, ki so pomemben del naše vneme pri koncertiranju.
Priznavata, da imajo z oboževalkami in oboževalci več pozitivnih kot negativnih izkušenj.
2