Sreda, 27. 2. 2019, 13.16
5 let, 9 mesecev
Skrajni čas je, da se lotite temeljitega urejanja knjižnih polic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Marsikateri dnevni ali spalni prostor krasijo polne knjižne police, ki niso samo nepomemben del hišnega dekorja. Večina bi se strinjala, da gre za spominske artefakte, polne čustvene vrednosti. Na žalost pa s knjigami pogosto ne ravnamo lepo, saj te največkrat kar odlagamo na kupe ali jih stiskamo na tesnih policah ter jih tako še dodatno uničujemo.
V resnici niti ne pomislimo, da lahko knjige s svojim nepremišljenim odlaganjem poškodujemo, zato je res skrajni čas, da se v prihodnjih dneh, še pred velikim spomladanskim čiščenjem, lotite organizacije vseh svojih knjig.
Ustvarite sistem, v katerem se boste znašli
Največjo težavo povzroča nepreglednost. Čeprav jih imate odložene na enem mestu, še ne pomeni, da bi neko knjigo lahko hitro našli, če bi jo potrebovali. Zelo pomembno je, da najprej naredite temeljit pregled vseh knjig.
To še posebej velja za tiste, ki so knjižna dela podedovali od družinskih članov in niti ne vedo, kaj vse sploh imajo. Vsako knjigo posebej prelistajte, preglejte in obrišite s krpo.
Knjige ločite na dva kupa; tiste, ki jih želite obdržati na dosegu roke, in tiste, za katere menite, da jih v bližnji prihodnosti ne boste brali. Ravno tako vam svetujemo, da izdelate podroben seznam vseh del, bodisi ročno ali na računalnik. S tem boste dobili popoln vpogled nad velikostjo zbirke in avtorji, ki jih prebirate.
Tiste, ki jih boste obdržali, ponovno sortirajte
Dejstvo je, da so najbolje videti tiste police, ki niso z vseh strani nametane s knjižnimi deli. Več prostora med njimi omogoča tudi boljšo zračnost, kar pomeni, da bodo te med procesom "staranja" manj zaudarjale oziroma počasneje oksidirale. Manj bo tudi poškodb platnic in stranskih delov, saj se knjige ne bodo gnetle med seboj.
Za to jih bo treba dodatno sortirati. Največ zbirateljev svoje knjige sortira po abecednem redu, žanru, barvi in vrsti platnic, velikosti ali po tem, ali so knjige prebrali ali ne.
Izberite si enega izmed načinov, po katerem bi se vi najbolje znašli. Je pa treba poudariti, da če želite izdelati knjižno polico z namenom okraševanja prostora, in ne funkcionalnega arhiviranja del, je najbolje uporabiti sistem razvrščanja po barvni paleti in velikosti.
Kako je s postavitvijo?
Postavitev je v največji meri odvisna od velikosti polic, njihove višine in globine pa tudi same namenskosti. Če je polica bolj okrasni element, lahko opustite tradicionalni način vertikalnega zlaganja knjig, saj je bolj kot to, da imate delo na dosegu roke, pomemben videz.
Če je prostor okoli police dovolj velik, knjige postavite na kup, a pazljivo - na tem naj ne bodo več kot tri ali štiri knjige, če gre za debelejše različice, oziroma največ od pet do osem knjig, če gre za manjše ali tanjše izdaje.
Zlagajte jih po principu piramide. Večje knjige naj bodo na dnu, manjše na vrhu. Ko jih zložite na kup, jih je za najlepši videz najbolje postaviti s stranskim robom naprej, da poudarite njihovo pisanost. Ker bo ostalo kar nekaj prostora, lahko na police položite tudi manjše okrasne dodatke, kot so cvetlični aranžmaji, okrasni kristali ali slike.
Lep videz in boljša preglednost
Če so police namenjene zgolj zlaganju knjig in videz ni toliko v ospredju, potem jih je najbolje zložiti kar po avtorjih. Za večjo preglednost priporočamo, da razdelite knjige na tiste s trdimi platnicami in tiste z mehkimi, vsake pa zložite na svojo stran, da jih med seboj ne mešate.
Dodatno lahko na koncu, tako kot v knjižnici, označite črke priimkov ali imen avtorjev. Da ne bi kazili videza s preveliki kazalniki, lahko na rob police nalepite manjše oznake s črkami. V tem primeru je knjige najbolje zložiti kar vertikalno, vendar ravno tako poskrbite, da bodo knjige še vedno "dihale".
Kam s preostalimi knjigami, ki jih ne boste uporabili na polici?
Preostale knjige je najbolje umakniti z vidnih mest. Pospravite jih v plastične škatle za shranjevanje ali celo v škatle za čevlje. Ravnajte po sistemu abecednega reda. Na primer: v eni škatli naj bodo shranjena dela avtorjev od A do C, v drugi od Č do E in tako naprej, vse dokler ne bodo vsa dela pospravljena.
Če za kakšne knjige veste, da jih ne boste več brali, jih podarite v dobrodelne namene ali svojim bližjim, lahko pa jih tudi prodate, saj ni nobene potrebe po tem, da jih hranite, če za vas nimajo nikakršne vrednosti.
Včasih pozabimo na to, koliko nepotrebnega prahu se nabira na knjigah, ki jih ne beremo. To spoznamo šele takrat, ko se lotimo čiščenja polic.
