Prve znanilke pomladi z naših travnikov

Prvi iz mrzle zemlje pokuka teloh, ki izkoristi že prvo zimsko odjugo, da izpod mahu in še uvele trave pokuka s prvimi belimi poganjki. Slej ko prej ga sicer spet prekrije sneg, a če ste urni in poznate mesta, kjer zraste prvi teloh, se lahko že konec januarja ali v začetku februarja pohvalite s prvim "pomladnim" šopkom. Druge cvetlice počakajo na prvo marčevsko sonce, ko se narava prebudi in naši travniki zažarijo v barvah. Poglejmo, katere cvetlice nas razveselijo najbolj zgodaj.

Teloh

Teloh svoje zavetje poišče na gozdnih obronkih, pogosto jih najdemo na mehkih, z iglicami posutih tleh in pod vejami grmičevja. Ljubijo vlažna, a ne premokra tla, bogata z rudninami in preperelimi organskimi delci, saj potrebujejo veliko hranilnih snovi. Uspevajo na svetlih, sončnih predelih, pa tudi v delni senci. Cvetovi teloha so sprva snežno beli z izrazito nežno rumenim pestičem, starejši cvetovi pa se obarvajo rdečkasto in nato zeleno. Večina telohov je strupenih, zato previdno!

Trobentice

Z rumenimi cvetovi travnike obarvajo trobentice, ki spadajo v družino jegličev. Je trajnica, saj njene mesnate liste najdemo čez vse leto. Rumeni cvetovi so užitni in imajo tudi mnogo blagodejnih lastnosti. Za čaj sušimo tudi korenino. Otroci pa se trobentic razveselijo tudi zato, ker lahko skozi cvetove prav zares potrobijo.

Zvončki

Šopek zvončkov za 8. marec, dan žena, je pogosta navada v naših krajih, kar nakazuje na to, da so te preproste cvetlice ene prvih, ki jih lahko v naravi nabiramo že zgodaj spomladi. Zvončki so ime dobili po značilni obliki cveta, ki je sestavljeno iz treh suličastih zunanjih listov, medtem ko so trije krajši notranji listi obrobljeni z značilno zeleno črto. Tudi zvončki uspevajo na mokrih tleh, zato jih pogosto najdemo ob potokih in rekah.

Žafran

Žafran ali pravi žafran pri nas v naravi raste v beli in vijoličasti različici, med gojenimi rastlinami pa najdemo cvetove vseh barv. Ponavadi raste v skupinah, zato v drugi polovici marca in v začetku aprila travniki, obarvani z žafranom, niso redek prizor. V šopke ga zaradi nizke in krhke rasti težje vključujemo, lahko pa ga izkopljemo s čebulico vred in posadimo v skalnjak.

Podlesna vetrnica

Podlesna vetrnica je nežna cvetlica z belim cvetom, ki jo lahko najdemo na robu gozda, pa tudi na travnikih v planinah. Rada ima gozdna in vlažna tla, beli cvetovi pa so v kombinaciji z zelenim listjem lahko tudi lep samostojen šopek.

Pljučnik

Pljučnik je trajnica, ki spada med srhkolistavke. Ima kosmate liste, medtem ko so cvetovi malce lepljivi, njihova barvna paleta pa zajema odtenke rožnate, vijoličaste in modre. V ljudskem zdravilstvu pljučnik uvrščajo med zdravilne rastline, saj lajša pljučne težave.

Navadna jarica

Navadna jarica ožari s sončno rumenimi cvetovi, cveti pa od februarja do aprila. Je pogosta na naših vrtovih, pri nas pa v naravi menda raste le na Bohorju. Po obliki morda spominja na podlesno vrtnico, le da je njeno steblo krajše in bolj mesnato.

Velikonočnica

Velikonočnica, vijoličasta cvetlica s sivkastim puhom, cveti marca in aprila. Dolge goste dlake jo varujejo pred zmrzaljo. Ko se cvet odpre, lahko opazimo rumeno notranjost. Kot pove že samo ime, cveti v obdobju velike noči, pri nas pa je po nasadih velikonočnic znan hrib Boč.